Sezona regat, na katerih jadralci tekmujejo z bolj ali manj enakimi jadrnicami, je že v teku. Kaj storiti, da bo vaša jadrnica konkurenčna z ozirom na to, da nanjo prvič stopite tik pred regato?
Dejan Ravter foto: D. Ravter, arhiv
Pot proti peklu je navadno takšna: bolj ali manj konstantne ekipe, ki hodijo jadrat in nabirat znanje po morjih, največkrat je to hrvaški del Jadrana, si prej ali slej naberejo neko znanje, nikoli pa nimajo možnosti preveriti, koliko o tehniki jadranja v resnici vedo. Preizkušati se na morju tako, da si izbereš žrtev v obliki srečne družine, ki pravkar prijadra mimo, ni pravi način, saj najverjetneje jadrnici nista primerljivi, pa tudi ni nujno, da si ‘nasprotnik’ želi tekmovanja. Ob tem se nekdo spomni, da bo v bližnji prihodnosti nekje regata in že pade odločitev o udeležbi. Jadralnemu scenariju se bom izognil, o uvrstitvi navadno tudi ni vredno izgubljati besed, izgovor pa je tako ali tako vedno isti: kakšna nesreča, prav mi smo izžrebali najslabšo jadrnico …
Je res najslabša?
S takšnimi obupanci sem imel večkrat priložnost pokramljati, najraje zvečer ob šanku, ko je popita količina alkohola pregnala žalost in razvezala jezike. Na vprašanje „Kako ste pa pripravili barko?“ so me le začudeno pogledali, češ, kaj bi pa naj, saj smo imeli vsi bavarie … Ravno na tem mestu se začne kalvarija vsake jadralne ekipe, ki ne opravi domače naloge, ali pa sploh ne ve, da naloga obstaja. S takšnim pristopom resnično ni nobenih možnosti za dobro vrstitev. Na nek način izgovor o najslabši jadrnici iz flote tudi drži, le da takšne niso izžrebali, temveč so k temu pripomogli kar sami. Vedeti je treba, da se regate na Jadranu jadrajo na povečini čarterskih jadrnicah, ki so različno vzdrževane in ene več, druge manj v uporabi. Zato je treba obvezno jadrnico, na kateri boste jadrali, pripraviti na regato.
Domača naloga
Priprave se prično že doma, na sestanku ekipe, ki bo nastopila na regati. Tam se je treba dogovoriti in razdeliti naloge. Kaj je sploh nujno storiti, da bo barka optimalno pripravljena?
Čiščenje podvodnega dela
Najpomembnejši del na prvo mesto! Neštetokrat sem poslušal zgodbice v smislu ‘saj je barka celo sezono v čarterju, podvodni del je čist’ ali pa ‘pred mesecem smo jo dali v vodo, tako da se na trupu ni moglo nič nabrati’. Neumnosti! Kadarkoli in to ni bilo malokrat, sem poslušal te pametnjakoviče, smo potegnili kratko. Izračun je preprost. Četudi razlika v hitrosti med očiščenim in neočiščenim trupom znaša le 0,1 vozla, pa po izkušnjah znaša veliko več, bo to na cilju po štirih urah jadranja znašalo 0,4 navtične milje. Če prevedem je to, preko palca, dobrih 700 metrov. Naj se vrnem k tistim 0,1 vozla, tolikšna bo namreč razlika v hitrosti med dobro in odlično očiščenim trupom, med ‘bradato’ jadrnico in očiščeno, pa bo kakšen vozel ali še več razlike! Če torej vašega ‘vikend regatnika’ ne boste očistili, ste že vnaprej obsojeni na to, da boste floto gledali od zadaj. Ne mislite si, da bo konkurenca ta del spregledala – vsi, ki imajo kaj pojma o regatah, bodo najprej poskrbeli prav za čist trup.
Kako očistiti?
Najceneje in najbolje je, če imate v ekipi potapljača z opremo in nekaj kondicije. Očistiti celoten podvodni del (uporabiti je treba večjo glitzi gobico) ni mačji kašelj. Sploh, ker ni dovolj le trup, očistiti je treba tudi kobilico in krmilni list ter nemalokrat propeler, četudi poklopni. Druga možnost je skupinsko čiščenje, ki pa pride v poštev navadno le, če je voda dovolj topla, kajti prehlajena ekipa ne bo ravno uživala v regati. Če nimate sreče s potapljačem ali temperaturo vode, se pozanimajte v marini, kdo od tamlajšnjih potapljačev bi bil pripravljen to opraviti. Navadno se za plačilo med 30 in 50 evrov zelo hitro najde kandidat. Na vas je le, da mu razložite, kaj vse je treba očistiti in potem skočiti v vodo ter opraviti kontrolo.
Jadra
Večni in prvi na lestvici izgovorov za slab rezultat, so slaba jadra. Iskreno povedano, prevečkrat tudi upravičen, saj so flote večinoma precej ‘utrujene’ in če kdaj opazujete, kaj vse nekateri počnejo z jadri, je tudi jasno, v kakšnem stanju so ta po nekaj letnem mučenju. Za hitrost in posledično rezultat je genova pomembnejša kot glavno jadro. Tega po navadi še uspemo nekako oblikovati, vsaj približno, medtem ko pretegnjene genove niti njvečji mojster ne more spraviti v optimalno obliko. Zato pride tukaj na vrsto diplomacija na obali. Bodite prepričani, da nekje v skladišču leži kakšna rezervna, manj utrujena ali celo nova genova in za majhno ‘odškodnino’ vam jo bo šef baze ali kakšen vzdrževalec jadrnice pripravljen odstopiti za nekaj dni. Napitnina, kakšnih 50 evrov, se zdi morda visoka, vendar bo rezultat zastrašujoče dober. In viden, saj je bolje, da s sosednjih jadrnic vpijejo ‘Glejte, kakšna jadra imajo oni!’, kot da to počnete vi in se frustrirano vozite zadaj. Ne pozabite narediti improviziranega cunninghama (pritego glavnega jadra po jamboru), saj večina potovalnih ‘regatnikov’ tega dodatka na glavnem jadru nima. Seveda v slučaju, da je jadrnica opremljena z navijalnim jadrom, to odpade.
Paluba – silver tape je zakon!
Zagotovo bo jadrnica, s katero boste se udeležili regate, za večino ekipe neznanka, zato je treba obvezno opraviti nekaj nalog, ki bodo olajšale in pospešile delo posadke.
Prva je, da na štoperje nalepite lepilni trak in nanj napišete, za katero vrv je kateri. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da morata biti trak in flomaster vodoodporna. Tako bo v trenutkih, ko je treba na štoperjih reagirati čim hitreje, manj možnosti za napake. Na sprednjo steno kabine v kokpitu nalepite trakove, da dobite površino, na katero boste napisali kurze, v kolikor boste jadrali navigacijsko regato. V žaru borbe še dobri poznavalci akvatorija izgubijo orientacijo in plovba v napačni smeri pomeni v večini primerov izgubo mest v floti.
Polepite štrleče bitve, da se vrvi ne bodo zatikale, ročke za zapiranje sprednje bokaporte, če boste skozi vlekli špinaker (genaker) in ograjice na mestih, kjer so ostri ali štrleči deli, ki lahko prav tako poškodujejo občutljivo jadro. Za vsa ta opravila uporabite popularni ‘silver tape’, ki je vodoodporen in univerzalen.
Če ste v kategoriji začetnkov, se lahko zgodi, da uporaba špinakerja ne bo dovoljena, včasih tudi, če je veter premočan in regatni odbor odloči v tej smeri. V tem slučaju je pomembno, da je pri jadranju v krmo genova čim bolje izkoriščena in lahko ste prepričani, da samo z uravnavanjem škote in vozička ne boste uspeli, uporaba tanguna gotovo tudi ne bo dovoljena. Tukaj se poslužite malega trika. Ocenite ali na treningu preizkusite, kje sta ustrezni točki, ko genova vleče po vsej višini ter na levi in desni rob palube pričvrstite škripca spinakerja, skozi katera boste po potrebi napeljali škoto genove. Tako se prijemališče prenese navzven in izkoristek jadra bo veliko večji. Ta trik lahko uporabite z vse smeri plovbe od boka do krme.
V kolikor boste jadrali s spinakerjem ali genakerjem, kar je zadnja leta praksa na praviloma vseh rekreativnih (klubskih) regatah, je pomembno, da zalepite škopec na dvižnici. Tukaj je potrebne nekaj razlage. Večina proizvajalcev nameni dvižnici spinakerja najenostavnejši škopec (gambet po domače), ki ga odpremo tako, da primemo obroček in z njim izvlečemo varovalno os. Ko dvigujemo spinaker (genaker), ta drsi po genovi in nemalokrat se zgodi, da se škopec, ki je pod pritiskom in za trenutek pod nepravim kotom podrsa po genovi, odpre in jadro neha v vodi, dvižnica pa, ker jadro poskušamo čim hitreje dvigniti, na vrhu jambora. Ne bom govoril o katastrofalni izgubi časa, dvigovanju jadra iz vode …
S premca odstranite sidro in verigo ter vse skupaj prenesite pod palubo in pričvrstite čim bliže jamboru. Teža na ekstremnih koncih jadrnice nikoli ni dobra, četudi sem že slišal za teorijo, da barka, obtežena na premcu, bolje prebija valove. To gotovo ne velja, če želite zmagati na regati! Odstranite bimini, četudi je brez platna, enako velja za sprayhood, saj povzročata upor, ki nikakor ne koristi hitrosti jadrnice.
V notranjosti
Odprite pipe in iztočite iz rezervoarjev vodo. Pri tem pazite, da ne prežgete vodne črpalke (beri: pozabite na to, da voda izteka in skočite vmes na pijačo ali dve). Potovalne jadrnice imajo velike rezervoarje in tovoriti s seboj pol tone tovora bi bila popolna izguba. Ta nasvet seveda ne velja, če greste na več dnevne regate brez postankov in veste, da boste vodo nujno potrebovali. Poglejte v predale in prostore za odlaganje ter vso kramo, ki je ne boste potrebovali (obvezne opreme seveda ne), odnesite z barke. Po navadi se vsa odvečna roba spravlja v avtomobile članov posadke. Pripravite karte področja, kjer bo regatno polje, poglejte, kje so plitvine ali čeri in si poskusite to zapomniti. Peizkusite VHF postajo in nastavite na kanal, po katerem boste komunicirali z regatnim odborom.
Tako, domača naloga je opravljena in lahko si mirno privoščite kozarček, vendar po pameti! Ni je večje muke kot maček med regato na, po možnosti, dobro razpihanem morju. Tudi vse skrbne priprave ne bodo pomagale, če boste viseli z glavo proti vodi in dobrohotno hranili ribji zarod.
Od pripravljalnega signala do prihoda v cilj pa je potrebno drugo znanje, vendar si zapomnite, da tudi najboljša posadka s počasno in slabo pripravljeno jadrnico nima možnosti za zmago. ‘Najboljši’ skiper ima vedno najhitrejšo jadrnico! In obratno …
