O Dušanu Puhu ne velja izgubljati besed, mnogo tega je bilo že zapisanega in objavljenega. Govorimo o legendi slovenskega jadranja in olimpijcu, njegovo ime pa se skoraj identificira z maxi regatnikom Veliki viharnik, ki je po dveh negotovih letih premora našel novega lastnika in spet zaplul na regatna polja.
Mitja Zupančič Foto: M. Zupančič
N+: Kako si doživljal zadnji dve leti, ko si gledal Velikega viharnika na suhem privezu v Marini Portorož?
DP: Barka na suhem je kot avto brez koles, zato si lahko misliš, da je bil občutek po vseh teh letih jadranja z njo skrajno čuden. Želel sem si, da gre nazaj v vodo ali pa izpred oči. Res se je težko srečevati s tako lepotico in tolikimi spomini na uspehe ob zavedanju, da še ni za v staro šaro.
N+: Kako gledaš na nekatere očitke, da se udeležujete samo regat, kjer ste v razredu praktično brez konkurence?
Nanje se sploh ne oziram, ker so neresnični in so del že znane pod pasne jadralske folklore. Veliki viharnik se je vrnil v morje konec avgusta 2015 in se udeležil praktičn vseh regat, ki so bile vpisane v jesenski urnik pri JZS, četudi barka še ni bila niti pripravljena za resno tekmovanje. Vmes smo doživeli še nesrečo na Skipper Capu in smo morali barko popraviti prek noči, da smo se lahko udeležili Bernetti Capa. Resnica je predvsem ta, da smo zelo omejeni s finančnimi sredstvi, ki jih šele zbiramo. Sam imam dovolj prostega časa, a celotno ekipo je kar težko poklicati za več dni, da si odtrga čas od svojih družin, predvsem in dela. To ni profesionalna ekipa in če pogledamo s tega zornega kota, osebno menim, da bolj kot dve prvi, drugo, tretje in peto mesto doseženo na jesenskih regatah, velja upoštevati in spoštovati ravno to klapo, ki je z barko v dveh mesecih tekmovala na veliko regatah.
N+: Kolegi jadralci pravijo, da se je spremenil tudi tvoj karakter. Si morda bolj prizanesljiv?
Z leti človek pridobi in odraste. Zase lahko rečem, da sem manj impulziven in bolj …No, nekako bolj družinski tudi na barki. Še vedno pa znam in zmorem odločiti, ko je to treba in prevzeti nase tudi celotno breme odgovornosti.
N+: Kakšno pa je sodelovanje z JZS?
Nič novega, enako kot nekoč. Sodelovanja ni, vprašanj ni, sugestij pa tudi ne. Morda sem za njih prestar senior, ampak lahko bi jim še marsikaj dal, delil z njimi vrsto znanj in izkušenj, kot rečeno, sem vselej pripravljen sodelovati, če le imam sogovornika.
Več si preberite v 28. št. revije Navtika PLUS.
