Franck Cammas, zmagovalec VOR 2011/12

0

Držim pesti, da bi takšno življenje čim dlje trajalo.

Jakica Jesih foto: J. Jesih, arhiv

Franck Cammas, legenda francoskega – in že dolgo tudi svetovnega oceanskega jadranja – je začel na optimistih v domačem Marseillu, nadaljeval na 420 in prosti čas že kmalu skrbno delil med svoje številne strasti in konjičke. Naj se za najstnika sliši še tako neverjetno – a poleg jadranja je bil predan tudi učenju matematike in fizike ter igranju klavirja. Pri osemnajstih ga je pot vodila v Institute Nautique de Bretagne in kmalu do prvih jadralskih uspehov, ki so mu odprli vrata v Solitaire du Figaro. Ko se je dirke udeležil četrtič, je v njej prvič zmagal. Star je bil 25 let in nekaj dni kasneje se je srečal z Groupaminimi direktorji. Očarani nad zanosom mladega Cammasa so mu obljubili 60-čeveljski trimaran. Na prvi regati, Grand Prix of La Trinite, je prišel v cilj drugi, takoj za samim Loïckom Peyronom! Le nekaj mesecev kasneje, na svoji prvi transatlantski regati Route de Rhum, je bil tretji. Zvezda je bila rojena in talent, kakršnih je malo, je dobil pravo priložnost. Naveza z Groupamo, kot kaže, je trdna.
03cammas
V naslednjih letih so se zmage na največjih in najbolj prestižnih oceanskih regatah zvrstile ena za drugo. Quebec-Saint Malo, Transat Jacques Vabre, trije naslovi ORMA svetovnega prvaka. Leta 2004 je po šestih letih v pokoj odšel njegov prvi trimaran, namesto njega pa zaplula Groupama 2, izdelana tako rekoč od začetka, iz nič. Cammas je tistega leta z Groupamo podaljšal pogodbo do leta 2011 ter se dogovoril za obnovo 31,5 metrov velikega maxi trimarana, namenjenega izključno novim rekordom. Prvi nastop na Groupami 2 se je po petih dneh vodstva v Transatu Jacques Vabre končal s prevrnjeno barko le nekaj milj od Kanarskih otokov. Zima je bila namenjena popravilom, poleti pa je po 18 mesecih dela prvič zaplula tudi Groupama 3. Številni uspehi in postavljeni rekordi, ki so sledili v naslednjih letih, so vodili k enemu samemu cilju – osvojitvi trofeje Julesa Verna. Prvi poskus, leta 2008, se je končal s poškodbo barke, medtem ko je ekipo, živo in zdravo, rešila novozelandska obalna straža. Pol leta kasneje je bila Groupama 3 spet v vodi in kmalu imela v žepu tudi Atlantik s časom treh dni in 18 ur ter 857 prevoženih milj v 24 urah, kar je pomenilo povprečno hitrost 35,7 vozlov. Odlično, a ne dovolj, da bi premagala Banque Populaire, ki je New York zapustila le dve uri kasneje. Leta 2010 Cammasu končno uspe: desetčlanska posadka z rekordnim časom 48 dni, 7 ur, 44 minut in 52 sekund osvoji Jules Verne Trophy. Prav ko se je Cammas na letošnjem Volvo Ocean Race-u boril z doldrumsi na poti v Abu Dhabi, je do njega segla vest, da mu je Trophy na Banque Populaire V ponovno snel – kdo drug kot – Loïck Peyron! Ni ga čez francosko jadralsko sceno, kajne, kot velika družina si izmenjujejo najbolj prestižne svetovne rekorde.
Kaj sploh še ostane velikim, bi se lahko vprašali pred Cammasovim vstopom v letošnjem VOR-u. Z njegovim ugledom vrhunskega oceanskega jadralca je bil vstop Groupame za VOR nedvomno velika pridobitev. Iz etape v etapo so bili boljši ter vidno napredovali tudi v »in-port« regatah. Ter se ves čas, čeprav so se celo v uradnih izjavah zaklinjali, da tega ne bodo počeli – držali svoje francoske jadralske svojeglavosti. In tvegali. Izgubili, pa tvegali spet in spet. Dokler se jim ni izplačalo. Po zmagi je bil Franck Cammas najbolj oblegana oseba v Galwayu. Vseeno si je vzel nekaj minut za intervju za Navtiko plus.
00cammas
N: Zakaj ste se z Groupamo odločili nastopiti na VOR-u?
Z Groupamo me veže dolgoletno zelo uspešno sodelovanje. Veliko več so kot samo moji sponzorji, so partnerji in prijatelji, ljudje, s katerimi se veliko pogovarjamo in na tem tudi temelji naš odnos. Zato smo lahko uspešni skozi vsa ta leta. Volvo Ocean Race vidim kot najboljšo offshore regato in razumljivo sem tudi jaz želel sodelovati v regati na najvišjem nivoju.
N: Se boste udeležili tudi naslednje?
Poskusil bom, ne morem pa tega potrditi.
N: Toda Groupama je z VOR-om podpisala pogodbo za dve sezoni.
Res je, a finančna kriza se čuti povsod, zato se bomo o tem še pogovarjali.
N: Pred kratkim je vodstvo VOR-a predstavilo novo one-design barko za naslednjih nekaj sezon. Ste med njenimi kritiki, zakaj?
Če bi moral izbirati med jadranjem na novi one-design barki ali ostati na kopnem, bi se seveda odločil za one-design. Če je to res edina možnost, da se na štartu pojavi nekoliko več bark, potem to odločitev podpiram. Sicer pa menim, da bomo s tem izgubili zelo pomemben del regate, ki se začne že veliko preden barke prvič zaplujejo. Gre za dizajn, za razvoj, za raziskovanje in v tem je naša ekipa zelo močna. Ta del procesa bomo zdaj morali pozabiti. Upam, da bo ideja one-designa aktualna zgolj za dve, tri sezone, da prebrodimo finančno krizo, potem pa si želim, da bi se čimprej spet vrnili na sedanji način.
N: Kolikor vem, še ni povsem dorečeno, katera oprema bo v okviru one-designa določena vnaprej in kaj bodo ekipe morda lahko vseeno razvijale same.
Ja, res je, tudi mi še tega ne vemo. Je pa zame to vprašanje zelo pomembno, saj želim biti del čim večjega dela celotnega procesa.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
N: Bo po vašem mnenju ta odločitev ustavila razvoj bark in VOR-a kot regate?
Zagotovo, razvoja bo zdaj seveda bistveno manj. Dogovorili pa smo se, da bomo skiperji s svojimi izkušnjami in predlogi sodelovali pri razvoju novega one-designa.
N: Če se vrneva na morje … po vaših dosežkih sodeč vas močno privlači hitrost.
Ja, leta in leta že stremimo k čim večjim hitrostim. Na srečo je morje prostor, kjer smo lahko svobodni in kjer ni kamer, kot na cestah. Ko dosežemo neko hitrost, ali pa celo rekord, smo vedno zelo vznemirjeni. To je čudovit občutek. Tudi stresen po svoje, saj smo takrat običajno na robu svojih zmogljivosti, potrebna je popolna zbranost … predvsem pa občutek popolne svobode.
N: Posebne motivacije za dobro odpeljano dirko zato najbrž niste potrebovali?
Seveda ne. Uživam v jadranju, vožnji, v trimanju jader … to je zame svoboda. Zelo sem srečen, da lahko živim svoje sanje. Držim pesti, da bi takšno življenje čimdlje trajalo. Uživam na morju, a se rad tudi vrnem na obalo … to sta dva povsem različna svetova. Zakaj se rad vrnem na obalo? Ker vem, da bom od tukaj kmalu spet odrinil na morje.

Prav v teh dneh se je Cammas spet podal na vodo, tokrat kot član posadke na one-design trimaranu Mod 70 Race for Water. Ko bo evropska turneja zaključena, se bo posvetil treningu mlade posadke Lune Rosse na novem 72-čeveljskem katamaranu za nastop na America’s Cupu. Tokrat bo delal skupaj z Ikerjem Martinezom in Xabijem Fernandezom, rivalom iz pravkar končanega VOR-a.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT