Zajadrali smo v novo leto in pred vrati je nova jadralska sezona. Čas je, da se spomnimo najboljših trenutkov lanske sezone, tiste slabe pa pozabimo oziroma se poskusimo iz njih kaj naučiti. Treba je narediti inventuro jader in ugotoviti, katera so še v redu in kaj je potrebno popraviti ali celo dokupiti, če tega niste že storili takoj po končani sezoni.
Uroš Kumer foto: arhiv Navtike plus in proizvajalcev
Ko izbiramo in kupujemo nova jadra, je pomembno vprašanje, kakšen material izbrati. Kljub poplavi različnih materialov, pa le-te v osnovi delimo na poliesterske tkanine (dacron) in različne laminate (za jadranje v veter) ter nylon za jadranje z vetrom (genakerji in špinakerji). Vse bolj pa je popularen hydranet, ki je nekakšen kompromis. Odločitev pri izbiri materiala, iz katerega naj bodo jadra, je navadno kompromis v razmerju med velikostjo jadra, trajnostjo/vzdržljivostjo, performansami in seveda ceno. Da bi to razmerje lažje določili, se moramo predvsem vprašati, kakšne so naše jadralske ambicije. Ali bomo jadra uporabljali za regate ali le za dopustniško jadranje ali bomo pluli predvsem po notranjih vodah ali pa se bomo odpravili daleč na odprto morje. Material in dizajn jadra morata biti izbrana glede na razmere, v katerih bomo pluli.
Tkanine, materiali
Dacron (Poliestrska tkanina)
Dacron pravzaprav ni material, ampak blagovna znamka, ki se je skozi čas uveljavila v splošni rabi, dejansko pa gre za poliestersko tkanino. Zaradi svojih lastnosti, predvsem pa zaradi razmerja med trajnostjo in ceno, je najbolj razširjen material za jadra potovalnih in jadrnic v čarterju. Poleg že omenjene trajnosti in dobre cene je tudi zelo odporen, lahko ga prepogibamo, ne vpija vode, zaradi česar se zelo hitro suši, odlikuje pa ga tudi velika odpornost proti zunanjim vplivom, vključno z UV žarki, ki so velika težava za številne druge materiale. Seveda pa ima dacron tudi svoje pomanjkljivosti, zaradi katerih radi posegamo po drugih materialih. Največja težava dacrona je njegova elastičnost, zaradi katere jadro hitro izgubi svojo prvotno obliko, kar se še kako pozna pri jadranju. Tu moramo ločiti razliko med trajnostjo jadra in izgubo oblike. Dakronsko jadro zaradi elastičnosti relativno kmalu izgubi obliko, vendar kot tak še dolgo ostane v enem kosu in ga lahko uporabljamo kar nekaj sezon.
Na obliko dakronskega jadra ter njegovo zaščito pred zunanjimi vplivi močno vpliva impregnacija, ki pa s časom izgine in jadro izgubi obliko ter zaščito. Seveda se tudi dakronska jadra med seboj razlikujejo po kvaliteti, ki jo dobimo z močnejšimi in bolj gosto posejanimi nitkami ter z boljšo impregnacijo. Poznamo celo regatni dacron, saj nekatere klase ne dovoljujejo laminatov, ki pa ni primeren za potovalne jadrnice, saj lahko za enako ceno dobimo že kakšnega od laminatov.
HydraNet
Hydranet je tkanina, pri kateri so namesto poliesterskih uporabljena vlakna iz dyneeme. Njena priljubljenost in uporabnost močno naraščata. Tako kot dakronska (poliesterska) so jadra iz hydraneta zelo vzdržljiva, hkrati pa dolgo držijo obliko. Jadra so zaradi dyneeme zelo odporna na UV žarke in, ker niso laminirana, ni težav z delaminacijo in s plesnijo, ki se rada zažre v laminirana jadra, če ta niso pravilno vzdrževana. hydranet bi bil idealen material za potovalna jadra, če ne bi bila njegova cena primerljiva z boljšimi laminati.
Nylon
Nylon je poliamid. Gre za zelo lahek, odporen in fleksibilen material, ki je zaradi svoje elastičnosti (nizek modulus) primeren za izdelavo špinakerjev in genakerjev. Nylon ima 20-odstotno elastično deformacijo, zato ni primeren za jadra, namenjena jadranju v veter, za jadranje z vetrom pa je ta lastnost dobrodošla, slop zaradi velikih trenutnih obremenitev. Ta jadra se po navadi delajo v ripstop tehniki. Ripstop pa pomeni, da je na vsake nekaj nitk ena močnejša nitka, ki prepreči trganje oziroma le-tega zaustavi, če pride do njega.
Laminati
Če gre pri dacronu za tkanino, gre pri laminatu za različne materiale v več plasteh. Laminat je sestavljen iz več plasti, zunanja je po navadi taffeta ali film (mylar) ali pa kar obe, sredinska plast pa je navadno iz različnih vlaken, po katerih laminat tudi dobi ime. Taffeta in film pripomoreta k zaščiti vlaken pred obrabo in zunanjimi vplivi, predvsem UV žarki, poleg tega pa zmanjšujeta elastičnost, še najbolj diagonalno (Bias). Vlakna dajejo jadru obliko in trdnost. Laminirana jadra v primerjavi z dakronskimi odlikuje nižja teža (pride do izraza predvsem pri barkah nad 35ft) in višja cena, pa ne le zaradi materialov, ampak tudi zaradi vloženega dela v izdelavo takšnega jadra. Laminate odlikuje tudi visok modulus (majhna elastičnost), zaradi česar dlje časa držijo svojo obliko. Kljub temu, da lahko izgledajo že močno poškodovani, pa so poškodbe po navadi samo na zunanjih slojih (taffeta ali film), medtem ko vlakna, ki dajejo jadru obliko, še vedno opravljajo svojo nalogo. Se pravi, dakronska jadra kaj hitro izgubijo svojo obliko, vendar še dolgo ostanejo v enem kosu, na drugi strani pa je je življenjska doba laminatov nekoliko krajša, vendar pa le-ti zadržijo svojo obliko dlje, kar pripomore k boljšim in trajnejšim jadralnim lastnostim. Danes velja, predvsem med tistimi manj izkušenimi jadralci, nekakšno splošno prepričanje, da so laminati rezervirani za regatna jadra, pa temu ni tako, saj delimo laminate na potovalne in regatne. Potovalne jadrnice nad 40ft se danes lahko resno začnejo spogledovati z laminati
Tipi laminatov
Odvisno od uporabe oziroma od tega, kaj želimo izvleči od jadra, uporabimo različne tipe laminata oziroma konstrukcije jadra.
Štirje glavni načini laminiranja:
1. Tkanina/film/tkanina oziroma tkanina/film
Film v sendviču, med dvema plastema tkanine t. i. tafete: tak način se uporablja tako z najcenejšimi materiali kot tudi s tistimi najboljšimi. Cenejšo različico sestavlja dakronska tafeta, pri kateri film preprečuje raztezanje, tafeta pa zaščito pred UV žarki in obrabo. Pri dražji različici za tafeto uporabimo tkanino iz spectre ali kevlarja. V tem primeru tkanina preprečuje raztezanje v smeri nitk, film pa diagonalno raztezanje. V nekaterih primerih je ena plast tafete odstranjena zaradi manjše teže in nižje cene.
2.Film/material/film
Takšno konstrukcijo uporabljamo predvsem za regatna jadra, saj ni zunanje zaščitne tkanine (tafete), ki močno poveča težo samega jadra. V tem primeru so različni materiali (vlakna) ujeti med dve plasti filma. Nosilna vlakna so položena vzdolžno in tako zaradi svojih lastnosti preprečujejo elastičnost. Takšno laminiranje film na film ustvari, da se vse tri plasti med seboj močno sprimejo z minimalno količino lepila. Slabosti takšne laminacije pa so, da film kot zunanja plast ne omogoča skoraj nikakršne zaščite pred obrabo in ne ščiti vlaken pred zelo škodljivimi UV žarki. Zaradi tega življenjska doba takšnih jader ni prav dolga in se jih uporablja, kot že omenjeno, le za regatne barke, kjer sta glavna cilja manjši teža in elastičnost (večja hitrost). V nekaterih primerih, kjer je poleg hitrosti pomembna tudi vzdržljivost, pa se vseeno dodaja plast tafete, ki ščiti pred obrabo in UV žarki.
3.Tkanina/film/material/film/tkanina
Takšna konstrukcija omogoča tako majhno elastičnost kot tudi odlično nosilnost ter zaščito pred obrabo in UV žarki, zato je zelo primerna za maxi jadrnice in jadrnice na najzahtevnejših regatah okoli sveta. Tafeta na zunanji strani ščiti notranje sloje pred zmanjšanjem nosilnosti, obrabo in UV žarki. Najbolj pogosti materiali, ki se uporabljajo v sredici so dacron, spectra, kevlar, pentex in vectran. Takšna konstrukcija, ki ima toliko zunanje zaščite, nam omogoča izkoristiti materiale, ki imajo zelo visok modulus, a so hkrati zelo občutljivi na UV žarke. Omogoča pa nam tudi hkratno uporabo različnih materialov/vlaken, ki jih razporedimo v različnih smereh za še manjšo elastičnost. Elastičnost lahko še dodatno zmanjšamo, če uporabimo tafeto iz tkanine spectre ali kevlarja. Te odlične lastnosti pa imajo na žalost svojo ceno in tudi težo.
4. Tkanina/material/tkanina
Vlakna, obdana s tkanino brez filma, so v procesu razvoja in uveljavljanja. Takšen način laminiranja je predvsem zanimiv za maxi jadrnice, kjer je bistvenega pomena vzdržljivost in pri katerih so se pokazale slabosti filma. Problem takšne konstrukcije laminata pa je v vezavi, saj je vezava med dvema tkaninama težka, če pa so vmes še druga vlakna, postane zadeva seveda še težja. Če želimo doseči zadovoljivo (ne)elastičnost, moramo dodati čim več teh vlaken, tudi zato ker ni filma, ki bi dodatno preprečil elastičnost.
Materiali
Pentex
Za potovalne jadrnice je vstopni razred v svet laminatov pentex. Pentex je obdelan poliester (dacron), ki je z obdelavo obdržal vse dobre lastnosti dacrona, hkrati pa pridobil na UV odpornosti, nosilnosti ter je 2,5-krat manj elastičen od dacrona. Prav tako kot dacron pa ga lahko poljubno prepogibamo brez večje škode. Pentex bi lahko uporabili tudi kot navadno tkanino, vendar pa pride veliko bolj do izraza kot laminat v kombinaciji s filmom (mylar), ki mu daje še dodatno stabilnost in zmanjšuje diagonalno elastičnost (Bias), ali/in s taffeto, ki ga ščiti pred obrabo. Radialno krojen (o tem več v nadaljevanju) pentex tako nudi veliko boljše performanse od dacrona in tako omogoča relativno konkurenčno udeležbo na kakšni od lokalnih regat.
Vectran
Tudi vectran bazira na poliestru in je zaradi svojih številnih odličnih lastnosti vse bolj priljubljen med jadralci, ki si želijo svoje dopustniško jadranje kombinirati z regatnim. Njegov modulus je približno 5-krat višji od dacrona in 2,5.krat od pentexa. S prepogibanjem ne izgublja nosilne moči in oblike ter je zelo odporen, zato je primeren za potovalna jadra, kjer je vzdržljivost ključnega pomena. Njegova pomanjkljivost je nizka odpornost na UV žarke, ki pa jo lahko nadomestimo z zunanjo plastjo tafete. Ta je tako ali tako sestavni del vseh potovalnih laminatov.
Spectra oziroma dynema
Odlični laminati so tudi polietileni, najbolj znana predstavnika sta spectra in dynema. Gre za skoraj identična materiala, ki sta zaščitena pod različnimi blagovnimi znamkami. Odlikuje ju visok modulus (majhna elastičnost), vendar pa se čez čas pod velikimi obremenitvami jadro raztegne (creep) in izgubi obliko. Zaradi tega nista primerna za jadra, namenjena najvišjemu nivoju regatnega jadranja. Zaradi ostalih odličnih kvalitet, kot je visoka odpornost na UV žarke, nosilnost, vzdržljivost in odpornost na prepogibanje, pa sta odlična za tako imenovana ‘performance-cruising’ (potovalno-regatna) jadra ter za odprto morsko jadranje.
Kevlar
Kevlar (blagovna znamka) je aramidno vlakno, ki že nekaj časa prevladuje med materiali za regatna jadra. Razmerje teža/nosilnost je celo boljša kot pri jeklu, modulus pa je 5-krat večji kot pri dacronu. V jadrarski industriji prevladujeta dve vrsti Kevlarja, in sicer Kevlar 29, ter Kevlar 49, čigar modulus je še za 50 % večji od Kevlarja 29. Razvili so tudi Kevlarje z večjim modulusom od obeh omenjenih, vendar pa na račun tega prihaja do večje obrabe pri prepogibanju. Prav zaradi tega, ker Kevlar izgublja na nosilnosti s prepogibanjem, ni najbolj primeren za izdelavo potovalnih jader. Njegova velika pomanjkljivost pa je tudi nizka odpornost na UV žarke.
Technora
Technora je enako kot Kevlar aramid. Ima malce nižji modulus od Kevlarja 29, vendar je nekaj bolj odporna na prepogibanje. Težava z odpornostjo na UV žarke se rešuje z barvanjem teh zlatih vlaken na črno, najpogosteje pa se jo uporablja kot diagonalno ojačitev (preprečuje diagonalno raztezanje) v laminatih.
Carbon
Tako kot Kevlar je tudi carbon namenjen zgolj regatnim jadrom, pravzaprav se ga uporablja za regatna jadra na najvišjem nivoju. Gre za ‘high modulus’ vlakna, ki so močno odporna na UV žarke. Velika pomanjkljivost carbona je hitra obraba, vlakna se namreč ob prepogibanju lomijo. Zato so ta jadra najbolj primerna za regatne barke, kjer so rezultati pomembnejši od denarja. Se pa carbon danes veliko kombinira s kevlarjem, spectro ali vectranom, ki jadru podaljšujejo življenjsko dobo oziroma vzdržljivost.
Film
Film je plast laminata, katerega namen je ščititi sredico pred obrabo in UV žarki ter močno pripomore k zmanjšanju neželene elastičnosti, predvsem diagonalno. Naloga filma je tudi boljša in predvsem lažja vezava, saj se različni materiali med seboj težko vežejo/lepijo.
Mylar
Čeprav gre za blagovno znamko, je sinonim za film, saj je najpogostejši film v jadrarski industriji, sicer pa gre za poliester.
KROJI
Cross cut ali radial
Po izbiri materiala sledi še odločitev o kroju, ki pa je močno povezan prav z izbiro materiala. Pri potovalnih jadrnicah z dakronskimi jadri je najpogostejši t. i. cross-cut kroj. Paneli (izrezani kosi materiala) so v tem kroju med seboj vzporedni in pravokotni na zadnji rob jadra. Takšen kroj je najcenejši, saj je sestavljen iz najmanj panelov, kar ne zahteva veliko truda pri sami izdelavi, pa tudi veliko odpadnega materiala ne ostane. Za cross-cut jadra uporabljajo tkanino, ki ima največjo moč v prečnih (fill) vlaknih, le-ta pa so usmerjena vzporedno z zadnjim robom jadra, saj v tej smeri potekajo največje sile.
Za cross cut jadra nikoli ne uporabljamo laminatov, ti so namenjeni za radialna jadra, medtem ko so lahko radialna jadra narejena tudi iz tkanine (dacrona). Dakronska radialna jadra so odlična alternativa potovalnim laminatom, saj so cenejša, hkrati pa veliko bolje držijo obliko kot cross cut jadra in nimajo problemov s plesnijo tako kot laminati.
Radialna jadra so narejena iz dolgih trikotnih panelov, ki se iz kotov (tri-radial) širijo proti sredini. Takšna postavitev je pomembna, saj se sile začnejo v kotu jadra, nato pa v loku potujejo proti drugima dvema kotoma. Radialna jadra so narejena iz večjega števila panelov, kot cross cut jadra, to pa omogoča, da pri izdelavi uporabimo več različnih materialov. Močnejše materiale uporabimo na mestih, kjer so sile največje, lažje pa na mestih, kjer to ni tako pomembno ter tako zmanjšamo težo jadra pri nezmanjšani čvrstosti. Večja kot so jadra, bolj pridejo do izraza boljši materiali, saj so le-ti lažji in dlje držijo svojo obliko. Dejstvo je, da so radialna jadra dosti boljša od cross cut jader, zakaj se torej ne bi vedno odločili za radialna? Na ceno jader v največji meri vplivata izbira materiala in vloženo delo. V obeh primerih je cena radialnih jader višja, saj so laminati dosti dražji od tkanin, v nastanek radialnega jadra pa je treba vložiti tudi več dela. No, pa se moramo zopet vprašati, zakaj jadra potrebujemo in kolikšen je naš proračun.
Krajšave in letve
Zelo pomembno pri izbiri jader je tudi, kako bomo jadro krajšali in pospravljali. Med potovalnimi jadrnicami, predvsem tistimi v čarterju, so najbolj priljubljena navijalna jadra. Ta imajo seveda svoje dobre in slabe lastnosti. Največja prednost navijalnih jader sta preprostost in varno rokovanje, saj lahko vse naredimo z nekaj potegi iz samega kokpita in jadro je skrajšano oziroma pospravljeno. Takšen način je zelo hiter in ne zahteva veliko napora niti ljudi, kar ta sistem naredi primeren za potovalne in jadrnice v čarterju, na katerih po navadi ni dovolj izkušenih jadralcev, da bi se spopadli z dokaj zahtevnim krajšanjem oziroma menjavo jader na običajen način. Problem navijalnih jader pa je, da delno navita (skrajšana) jadra izgubijo potrebno obliko. Pri močnejšem vetru, ko je jadro smiselno skrajšati, mora biti le-to bolj ploščato. Delno navito (skrajšano) jadro pa dobi bolj trebušasto obliko, kakršne po močnem vetru ne želimo imeti. Sicer je odvisno, koliko in kje plujete, a vsekakor je najboljša kombinacija, ko gre za potovalno jadrnico, klasično glavno jadro in navijalno prednje jadro. Regatni jadralci o navijalnih jadrih ne bodo niti razmišljali, razen seveda na preko oceanskih regatah ter na regatah za samce ali dvojice.
Klasično glavno jadro s pomočjo lazy jackov in lazy baga ni tako zahtevno krajšati ali spustiti, da bi se bilo vredno odreči boljšim performansam in varnosti, ki jo nudi. Seveda pa se moramo pri takem jadru odločiti, koliko krajšav naj nam jadrar naredi. Za jadranske razmere bi sam izbral dve krajšavi, pa tudi tri niso slaba odločitev. Ko je govora o glavnem jadru in njegovi obliki, pa ne moremo mimo letev. Le-te so lahko iz različnih materialov in trdot, ampak to raje prepustite jadrarju, vi pa se odločite, ali želite letve le v zadnjem robu jadra, letve preko celotnega jadra (full batten) ali pa kombinacijo obeh variant. Danes je trend, da se ne samo regatni jadralci, ampak tudi ostali odločajo za full batten jadra. Poleg tega, da odlično držijo obliko jadra, podaljšajo življenjsko dobo jadra, saj močno omejijo uničujoče plapolanje, lažja pa sta tudi dvig in spust. Slaba stran full batten jader pa sta predvsem višja cena in teža. To lahko zmanjšamo s kombinacijo dolgih letev v zgornjem delu jadra in kratkih v spodnjem, kar nam dodatno omogoči boljši trim spodnjega dela jadra. Pri izbiri prednjega jadra (prečke) za potovalno jadrnico dileme pravzaprav ni, saj je definitivno najboljša izbira navijalno jadro. Treba se je le odločiti, kako veliko. Klasičen flok (prednje jadro, ki sega do jambora) je v večini primerov premajhen, vprašanje je le, za koliko odstotkov naj genova (prednje jadro, ki sega dlje od jambora, njegova velikost pa se izraža v %) presega velikost floka. Izračun odstotkov dobimo tako, da razdaljo od uzdnega roglja pravokotno na prednji rob delimo z dolžino noge (razdalja od sprednjega vpetja genove do jambora). Najboljšo rešitev ponujajo t. i. kuterji (jadrnica z vsaj dvema prednjima jadroma, od katerih je eno vpeto na premec, ostala pa bližje jamboru), vendar pa je večina bark na Jadranu tipa slup s predvideno eno prečko. Ker ima krajšanje navijalnega jadra svoje že prej omenjene slabe strani, je potreben kompromis, zato je najpametneje izbrati srednjo velikost genove – med 108 in 120 %. Le-te se do neke mere lahko krajšajo, ne da bi preveliko izgubili na obliki jadra. Idealno pa bi seveda bilo, da imate v jadralni garderobi tudi viharni flok.
Špinakerji
Špinakerji so jadra, namenjena jadranju z vetrom. Od prednjih jader, namenjenim jadranju v veter, se razlikujejo predvsem po obliki, površini in materialu. Njihova oblika je veliko bolj trebušasta, površina pa veliko večja. Špinakerje v grobem delimo na tri tipe, in sicer klasičen simetričen špinaker, asimetričen špinaker oziroma genaker ter t. i. Code 0 (koda zero). Slednji je med naštetimi najbolj ploščat, zato je možno z njim jadrati najvišje v veter. Simetričen špinaker ima med naštetimi največjo površino in je edini, ki potrebuje za uporabo tangun. Prav zaradi tega je to jadro med vsemi najbolj stabilno, ko jadramo v čisto krmo, a boste za jadranje s špinakerjem potrebovali največ znanja in spretnosti. Genaker je asimetrično jadro, prednji in zadnji rob sta različnih oblik in sta zato točno določena. Prednji rob je za razliko od simetričnega špinakerja pritrjen na palubo oziroma raje na kosnik. Njegova površina je v primerjavi s špinakerjem nekoliko manjša, oblika pa predvsem v glavi bolj ploščata. Manevri z njim so dosti bolj enostavni kot pri simetričnem jadru. Za dvig in spust pri obeh pa si lahko pomagamo z nogavico, ki zelo olajša rokovanje. Code 0 je nekakšen križanec med genovo in špinakerjem. Je veliko globlji od genove, po drugi strani pa dosti bolj ploščat od špinakerja. Krivulji prednjega in zadnjega roba sta pozitivni, vendar še zdaleč ne toliko kot pri genakerju. Zaradi takšnega dizajna lahko to jadro uporabljamo za jadranje z vetrom, hkrati pa z njim lahko tudi močno ‘stiskamo’ proti vetru. Code 0 je navijalno jadro, ki ga prav tako kot genaker vpnemo na palubo (najbolj skrajni del premca) oziroma na kosnik.
Špinaker Genaker
Katero torej izbrati?
Za lažjo odločitev morate upoštevati tri kriterije:
1. Težavnost uporabe:
Code 0 je z navijalnim sistemom najlažji za uporabo, tako za dvig kakor za spust in tudi kroženje. Z genakerjem, sploh če se uporablja skupaj z nogavico, lahko upravlja manj številčna in manj izkušena ekipa. Najtežje pa je rokovanje s špinakerjem, saj ima veliko kontrol ter, kot omenjeno, tangun.
2. Cena:
Na ceno ne vplivajo samo jadra, ampak tudi vse, kar spada zraven, da lahko z določenim jadrom upravljamo. Se pravi: tangun, vpetja, nogavica, škote, navijalni sistem in še kaj bi se našlo. Z vsemi potrebnimi dodatki je špinaker zagotovo najdražji, predvsem zaradi navijalnega sistema mu sledi Code 0, najcenejši pa bi bil genaker.
3. Zmogljivosti:
Za daljše rute morate definitivno razmisliti o več različnih jadrih za jadranja v krmo, saj boste tako svoje potovanje lahko skrajšali za prenekatero uro. Če pa načrtujete krajše rute in vas proračun omejuje na zgolj eno jadro za jadranja v krmo, je zagotovo vredno razmisliti o najbolj fleksibilnemu izmed omenjenih, genakerju.
Kakšna naj bo končna odločitev
Na vprašanje, kako izbrati jadra, je težko dati splošen odgovor, saj je le-ta odvisen od številnih faktorjev, ki zaznamujejo vsakega posameznega uporabnika. Le-ta se mora, kot že rečeno, vprašati, zakaj potrebuje jadra in koliko je pripravljen investirati. Potem, ko si na ti najbolj pomembni vprašanji odgovori, lahko v zgornjih vrsticah najde dovolj informacij za izbiro pravega materiala in oblike jader. Ker je nakup novih jader relativno velika investicija, si je najbolje vzeti nekaj časa in zadevo dobro preučiti ter se nato z nekaj znanja in čim več informacijami o vaši jadrnici podati k jadrarju. To je najbolje storiti v zimskih mesecih, ko jadrarji nimajo polnih rok dela in se vam lahko popolnoma posvetijo, konec koncev so jadra izdelek po meri. Pri primerjavi cen različnih jadrarjev bodite pozorni na to, da iščete med primerljivimi materiali, saj je lahko cena enega jadra nižja tudi zaradi slabšega materiala (kot vemo, imamo različne kvalitete istih materialov). Paziti moramo torej, da primerjamo jabolka z jabolki, bi lahko rekli – ni nujno, da je nižja cena tudi boljša izbira.
