Januarska zvezda med dobitniki nagrad za naj plovilo leta 2013 je gotovo motorna barka marex 320 aft cabin cruiser, ki je zmagala v svoji kategoriji tako v Londonu (Motor Boat of the Year 2013) kot v Duesseldorfu (European Powerboat of the Year 2013). Novica bi najbrž zaobšla Slovenijo, če se ne bi pod projekt nagrajenega plovila podpisal Kristijan Nikl. Zgodba zbuja še toliko več začudenja, ker je Marex norveška ladjedelnica, Kristijan Nikl pa Slovenec, ki živi in dela v domovini …
Dejan Ravter foto: D. Ravter, Marex A/S
N+: V Sloveniji ste nepoznani, kakšna je pravzaprav vaša zgodba? Kje ste začeli in kdaj?
Leta 2006 sem začel delati v slovenskem podjetju Seaway in po štirih mesecih postal vodja projekta za Marex A/S, šlo je za model 370, ki je še vedno največja jahta te norveške ladjedelnice. Po štirih letih sem se odločil za samostojno pot.
N+: Imate kakšno izobrazbo v smislu dizajnerja plovil? Vemo, da tovrstne šole obstajajo v tujini?
Študiral sem na biotehnični fakulteti in imam diplomo iz lesarstva, od nekdaj pa sem risal barke, to je bil moj hobi in strast. Veliko sem se seveda naučil pri Seawayu, kjer je bil moj mentor g. Jernej Jakopin, ki mi je dal veliko znanja. Naučil sem se voditi projekte in vse o izdelavi barke.
N+: So plovila edino področje, kjer delate ali gre za širši industrijski dizajn?
Edino področje, načrtujem samo motorne barke.
N+: Kateri samostojni projekt plovila je bil vaš prvi?
Prav ta, nagrajeni marex 320 AC.
N+: Kako dolgo traja od dogovora o sodelovanju z ladjedelnico do realizacije projekta?
V idealnih razmerah traja idejna zasnova, torej dogovor o tem, kako bo barka sploh izgledala, okoli tri mesece. To pomeni, da izrišem zunanjost in notranjost bolj na grobo. V nadaljnji fazi pa je odvisno, kakšen je obseg del, ki jih moram opraviti za naročnika. Pri nagrajenem marexu na primer, sem sam izrisal vse detajle plovila, tudi pohištvo v 3D tehniki, naredil kalkulacije za stabilnost barke in pripravil vse potrebno za pridobitev CE certifikata. Teksta in fotografij je bilo vse skupaj za okoli 350 strani. Cel projekt, od zasnove do izdelave plovila, je trajal približno dve leti.
N+: Kaj vse je tukaj vaše delo, z ozirom na to, da je Marex ladjedelnica z obilo znanja in tradicije in težko si predstavljam, da bi dovolili spreminjati na primer linije podvodnega dela?
Pri marex 320 AC gre po velikosti sicer za manjšo verzijo prvega modela 370, a je barka v celoti nova in niti slučajno ne gre za neko pomanjšano inačico večjega modela v proporcih. Na novo sem izrisal kompletno vse. Torej, trup, palubo in vso notranjost. Seveda pa je vse skupaj potekalo v stalnem sodelovanju z ladjedelnico, oni so tisti, ki se odločajo, jaz pa predlagam rešitve. Tudi, ko naletim na kakšen problem, se njihovi strokovnjaki vključijo v reševanje.
N+: Filozofija skandinavskih plovil je precej drugačna od mediteranske. Kako ste rešili ta preskok?
To ni takšen problem, saj v ladjedelnici natančno vedo, kaj želi njihov trg in zato tudi dajejo smernice, tako, da jaz pravzaprav ne morem skreniti s poti. Če že govorimo o razliki med mediteranskimi in skandinavskimi barkami, je ta predvsem v tem, da dajo severnjaki veliko na uporabnost plovila. Oni na plovilu preživijo veliko časa, z njim potujejo in ga ne jemljejo kot prestiž.
N+: Vendar je prav ta, nagrajeni model marex 32 AC v krmnem delu zelo odprt, Skandinavci imajo raje z vrati zaprte salone kot ponjave preko kokpita. Kako to, da ste se odločili za takšno, lahko rečem mediteransko konfiguracijo?
Res je, da gre tukaj za zelo zračen in prehoden bivalni del, a takšna je bila odločitev. Pripravljamo sicer še zaprto inačico, ki jo omenjate. Ta bo imela bivalni prostor od z vrati ločen kokpita, vendar v tej izvedenki ne more biti takšne krmne kabine, kot je pri nagrajeni barki.
N+: Marex 32 AC je dobil kar dve precej prestižni evropski nagradi. Je bilo kaj konkretnih namigov, da bi lahko bila to vaša vstopnica v svet priznanih dizajnerjev oziroma, se je že kdo povezal z vami?
Ja, veliko ljudi je navdušenih nad tem, da je nagrajeno plovilo naredil en človek, navadno se tega lotevajo studii z več zaposlenimi. Jaz sem delal pri tej barki dizajn in inženiring. Prvo novo stranko pa sem dobil že tisto noč, ko se je razvedelo za nagrado in ta trenutek sem že dogovorjen za nove projekte.
N+: Katere?
Manjšo barko za novega skandinavskega naročnika in še dve barki za Marex, pravzaprav je to že dogovorjeno.
N+: Ni to dosti za one man band?
Res je, ne vem, kako bom zmogel, očitno bom moral malo razširiti ekipo, o priključitvi kakšnemu obstoječemu studiu pa ne razmišljam.
N+: Katera je vaša sanjska ladjedelnica, za katero bi delali?
Pravzaprav mi je vseeno za katero, želim pa se uveljaviti kot dizajner in se postaviti ob bok renomiranim studiem, kot so Tony Castro, Dubois in podobni. Stremim za tem, da bi naredil kar se da dobro čim več projektov.
N+: Če ni skrivnost, koliko časa lahko nekdo skromno živi od enega prodanega projekta, kot je ta Marexov?
Če si skromen, približno dve leti.
N+: Kako pa je kaj s provizijo od prodaje plovil, tantiemami?
Sam še nisem tako daleč, saj sem precej nepoznan, vsekakor pa je to pri uveljavljenih dizajnskih studiih praksa. Upam, da bom tudi jaz kmalu tako daleč, saj na ta način pritekajo sredstva bolj dolgoročno in se tako lažje živi.
N+: Ste po prepričanju bolj ljubitelj motornjakov ali jadrnic?
Motornih bark vsekakor. Jadralec nisem in tudi dizajniranja jadrnic se ne lotevam, saj o tem področju premalo vem.
