Ladjedelnica Ta Shing

0

Ko sem razmišljal o naslovu, sem se znašel v zagati, kako v nekaj besedah predstaviti vsebino članka. Kar koli bi izbral, bi bilo premalo zgovorno. Ladjedelnica Ta Shing s Tajvana ne pove skoraj nič. Kaj pa plovila nordhavn kot blagovna znamka ameriške družbe PAE? Kakšnemu poznavalcu morda že kaj, povprečno informiranemu navtiku pa (zopet) skoraj nič. Vendar so plovila nordhavn in ladjedelnica Ta Shing povezani že več kot 35 let.

JRV Ć foto: JRV in arhiv Ta Shing

Prvo sodelovanje Američanov in Tajvancev sega v daljno leto 1976, leta 1989 pa je bilo z jadrnico Mason 43 splovljeno prvo plovilo nordhavn 46, ki so ga reklamirali kot ‘severnomorska ribiška ladja’. Od tod tudi ime Nordhavn, ki v norveščini pomeni severno pristanišče. Danes so ta plovila med poznavalci izjemno cenjena, njihov namen pa ni obalna plovba, temveč oceanske avanture. Sodijo v sam vrh kategorije tako imenovanih Trawlerjev, kjer domujejo še druge poznane znamke, kot so Fleming, Grand Banks, Kadey – Krogen in v zadnjih letih tudi Selene. Družba PAE danes ponuja kar 17 različnih modelov Nordhavn ‘trawlerjev’ v razponu dolžin med 40 in 120 čevljev (od 12 do 36 metrov) in se lahko v tem obdobju pohvali z več kot 500 prodanimi plovili, ki plujejo po vseh morjih in oceanih sveta.
Slika2
Pot v Tainan
Tokrat moj namen ni pisati o nordhavnih, temveč o ladjedelnici Ta Shing, ki gradi modele nordhavn dolžin od 56 do 76 čevljev. Moja pot na Tajvan se je pričela na Dunaju, od koder sem odletel z letalom družbe China Airline direktno v Taipei, glavno mesto Tajvana. Po dvanajstih urah neprekinjenega leta si je bilo prav prijetno pretegniti noge s hitro hojo po hodnikih velikega mednarodnega letališča. Po hitro opravljenih vstopnih formalnostih (za Tajvan slovenski državljani ne potrebujemo vstopnega vizuma, op.) sem se s taksijem odpeljal do postaje hitrega vlaka, ki povezuje sever otoka z jugom in poteka po nižinskem delu zahodne obale. Da ne bom dolgovezil, s hitrostjo tudi preko 300 km/h sem v uri in pol dobesedno ‘priletel’ v mesto Tainan City. V kraj, kjer se je pred dobrimi štirimi stoletji pričela zgodovina otoka. Ker je bil obisk ladjedelnice samo ena od poslovnih aktivnosti na Tajvanu, sem Ta Shing obiskal takoj po prihodu v Tainan. Ladjedelnica se nahaja v industrijskem delu mesta, zelo blizu pristanišča, tako da ni velikih težav s splovitvijo plovil ali njihovim kasnejšim transportom do kupcev po svetu.
Slika7
Ladjedelnica Ta Shing
Ob obisku so me sprejeli sam predsednik uprave ladjedelnice Ta Shing Yacht Building Co.; Ltd (kot se glasi polni naziv), gospod Tim Juan, in njegovi sodelavci. Pripravili so mi kratko predstavitev ladjedelnice, ki zaposluje približno 150 delavcev na dveh lokacijah v mestu. Ladjedelnica je bila ustanovljena leta 1957 pod imenom Shing-Sheng Factory, z namenom gradnje ribiških ladij. Te so bile na začetku lesene, leta 1970 pa so kot prvi na Tajvanu pričeli z gradnjo ribiških ladij v stekloplastiki. V tem obdobju so se preimenovali in v letu 1977 pričeli s proizvodnjo jadrnic, ki so jih do leta 2001 izdelali in prodali več kot 1000 po vsem svetu (modela tashiba in taswel). Kot je bilo omenjeno, so pričeli leta 1976 sodelovati z ameriško družbo PAE in po letu 2001 opustili proizvodnjo lastnih jadrnic. Od takrat gradijo le še nordhavne. Njihovo vodilo je ‘Kakovost je življenje Ta Shinga’, čemur pritrjuje certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga imajo že od leta 2000, poleg tega pa so lastniki tudi drugih potrebnih ladjedelniških certifikatov. Še posebej so ponosni na svoje delavce, ki jih predsednik uprave ladjedelnice Tim Juan ljubkovalno imenuje ‘Happy Workers’. Pohvalil se je, da v ladjedelnici delajo cele družine, celo po tri generacije istočasno: ded, sin, vnuk. Tako imajo več kot 40 delavcev, ki pri njih delajo neprekinjeno že 30 let in več. Najstarejši delavec, po imenu A-Shung Su, je star 70 let in že 40 let dela kot strokovnjak za vgradnjo ladijskih motorjev. Ko sem ga kasneje srečal, mi je v smehu dejal, da ga pokoj ne zanima in mu delo pomeni vse. Grozljivo, za pojmovanje povprečnega Slovenca.
Slika8
Proizvodnja
Po predstavitvi smo se odpravili v proizvodnji del ladjedelnice. Kot poznavalec nordhavnov in njihove kakovosti sem pričakoval proizvodno dvorano, ki bo opremljena z modernimi CNC stroji in skupine inženirjev, ki nadzirajo delo delavcev. Nič od tega. Vstopili smo v halo, v kateri je bilo le nekaj plovil v različnih fazah izdelave. Eno je bilo v fazi izdelave trupa, v drugo so že vgrajevali različno opremo, zadnje, tik pod nadstreškom, pa je bilo v zaključni fazi del. Povzpeli smo se prav na to plovilo – nordhavn 68. Na njem je delalo približno 20 delavcev, a niti sledu ‘šefov’, vpitja, tekanja sem in tja … Vsak delavec (vsaj po prijaznih nasmehih sodeč, ki sem jih bil deležen, so res delovali kot ‘Happy Workers’) je točno vedel, kaj je njegovo delo. Takoj sem opazil profesionalnost vsakega, od mizarjev, ki so vgrajevali pohištvo, električarjev, ki so polagali in vezali metre in metre kablov, do strojnikov v motornem prostoru, ki so delali na vgradnji motorjev, generatorjev, hidravlike in ostale opreme. Vse to me je tako navdušilo, da sem kar nekaj časa hodil gor in dol po plovilu. V nadaljevanju smo si ogledali še druge dele ladjedelnice.
Slika6
Malo vrhunske opreme, popolni proizvodi
V etaži hale sem opazil nekaj različnih mizarskih strojev, na katerih so delavci obdelovali lesene dele za plovila. Malo naprej je bil oddelek, kjer je skupina delavcev izdelovala mizne plošče, vrata omaric, vrata v prostore na plovilih in podobne opremo. Povsod strokovnjaki in popolno delo. V nadaljevanju ogleda so mi pokazali še različna skladišča. Najbolj me je navdušilo skladišče lesa, kjer so imeli hlode najboljšega burmanskega tika in že različne profilirane elemente, ki jih izdelujejo sami za svoje potrebe. Na to so še posebej ponosni, saj kakovostni materiali, v tem primeru les, zagotavljajo tudi kakovosten izdelek. Ogledali smo si še nekaj oddelkov, nato pa smo se vrnili v upravno zgradbo. Tam sem našel ‘pogrešane’ inženirje. Nekaj časa delajo na računalnikih, nato pa ideje in rešitve skupaj z delavci na plovilu neposredno preverijo, preden jih uporabijo. Ker niso v belih haljah, jih prav lahko zamenjaš za proizvodne delavce. Tim mi je zaupal, da je svetovna gospodarska kriza oplazila tudi njih in da imajo manj naročil kot pred letom 2009, vendar je že viden trend naraščanja povpraševanja po njihovih plovilih.
Slika3
Vprašanja brez odgovorov
V Ta Shingu sem preživel še nekaj prijetnih uric v razgovorih z zaposlenimi na njihovih delovnih mestih. Ko sem zapuščal ladjedelnico, sem po razmisleku prišel do zaključka, da je mogoče tudi s skromno opremo izdelati vrhunske izdelke. Potrebni so ‘le’ izkušeni in motivirani delavci na vseh nivojih. In te sem v Ta Shingu imel priložnost spoznati. Nisem pa našel zadovoljivega odgovora, od kod motivacija in takšno zadovoljstvo pri delu. Plače so slabše ali primerljive z našimi, delovni pogoji zahtevnejši, povprečen standard na Tajvanu pa še nekoliko slabši od našega. Morda pa je delo način njihovega življenja? Ob tem se Evropejci lahko zamislimo. Tajvancev je približno 23 milijonov, na celini, nekaj sto kilometrov preko morja, pa živi več kot milijarda njihovih bratov Kitajcev s približno enakimi navadami, vendar z velikimi željami po boljšem življenju, vsaj takim kot je na Tajvanu. To pa bi ob naših delovnih navadah lahko bilo usodno za nas …

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT