Ena od reči, ki jo potrebujete za plovbo z navigatorjem 999, je nedvomno kapitanska kapa. Priporočljiva, a zaradi zdravstvenih zadržkov ne povsem nujna, je z dobrim tobakom nabasana pipa, po domače ‘fajfa’. Ko enkrat odplujete, pa se pokažeta še potrebi po znanju vsaj petdesetih mornarskih (ali gusarskih) pesmi ter zalogi ustrezne pijače. Lahko je tudi rum. S čajem ali brez.
Matej Ogorevc foto M. Ogorevc
+ Prijeten kokpit, dober krmarjev položaj, prostornost.
– Zapleten dostop s pomola do kokpita, zunanja kuhinja, vrata omare, kombinacija korita in štedilnika.
Uvodni tekst morate razumeti kot šalo, vendar pa je v vsaki šali tudi nekaj resnice, pravijo. Navigator 999 je potovalna jaht(ic)a, ki s svojim videzom izžareva spokojnost, na krovu pričara umirjeno ozračje in človeka prepriča, da se mu nikamor ne mudi. Da si mora na morju vzeti čas in uživati v plovbi, tihem brnenju motorja in opazovanju pokrajine. Navigator ni za nestrpne divjake, kar pa ne pomeni, da je namenjen le starejšim morjeplovcem. Ni nikakršna barka za upokojence, da ne bo pomote, ampak takih počasnih plovil se pač drži tak sloves. Navigator ponuja na desetih metrih dolžine družaben kokpit s krmarskim delom in manjšo zunanjo kuhinjo, krmno ploščad z veliko stopnico in skladiščnim prostorom pod njo, premec, na katerem je uporabna streha dvignjene kabine ter na konici premca še sidrnik z električnim vitlom in t.i. račji kljun, prek katerega je preprost prehod na pomol, pod njim pa varno skrito sidro. Nad kokpitom je razpeta sončna ponjava, ki ne ščiti zgolj pred soncem, pač pa se zna dobro upreti tudi dežju. Za popolno zaščito v dežju bi morala biti potegnjena še nekoliko bolj naprej nad vetrobransko steklo in nazaj nad krmo, je pa zagotovo bolje kot nič. V podpalubju igra glavno vlogo salon, stranski vlogi pa toaletni prostor in kabina na krmnem delu. Že paluba nakazuje, da gre za uživaško in potovalno naravnan čoln, v podpalubju pa se izkaže tudi kot dobro zasnovan za bivalno-spalne namene. Čeprav je prijeten, ima navigator 999 classic še nekaj rezerve, kajti nedvomno bi kazalo kaj dodati, kaj odvzeti in kaj premakniti. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Zunanjost
Ko se namenite s pomola na čoln, je na obeh bokih ograja lepo spuščena, da ni treba plezati čeznjo in na klopi v kokpitu je del blazine ločen, da ga lažje odmaknemo ob vstopanju na krov. A, glej ga zlomka! Palice ogrodja senčnice so (na desni strani, kjer je nameščeno tudi krmarjevo mesto) postavljene tako nerodno, da človek ne ve, ali naj spleza čeznje ali se splazi pod njimi. Na levem boku je dostop nekoliko lažji, ampak z levim bokom se krmar na desni le redko priveže. Tretja možnost je, da se na čoln namenimo prek krmne ploščadi, vendar je ta nizko pri vodi, zaradi zaobljene krme pa je tudi stopnica na krmi predaleč, da bi lahko varno stopili nanjo. Seveda gremo lahko tudi vse naokoli in čez premec, ampak prav priročne te rešitve niso. Po uvodni akrobatiki se lahko najmanj deset ljudi udobno namesti v kokpitu. Ta je dobro zaščiten z visoko ograjo iz nerjavnega jekla, ki se prekine le na krmi za prehod na krmno ploščad. Sredi kokpita je velika miza, na kateri prostora ne zmanjka niti, če se kapitan izkaže in postreže pladenj z narezkom, zaplet pa nastane, ko se kdo od sedečih nameni vstati in odpraviti na stranišče, na primer. Prostora za hojo mimo mize ni in najbolje je, da vsi pred njim vstanejo. Ni problem, boste rekli, ampak če plujete tri ali štiri ure, če je dan vroč in se popije kar nekaj pijače, postanejo intervali vstajanja in presedanja vedno krajši. Res pa je tudi, da se lahko tisti z boljšim ravnotežjem znajdejo tudi s krmne ploščadi. Ta je uporabna predvsem na straneh, kajti velik del sredine zaseda stopnica, pod katero je velik skladiščni prostor. Pri delu z vrvmi se lahko na krmni ploščadi primemo za ograjo in ni bojazni, da bi med pristajanjem kdo padel v vodo. Krmar odlično sedi in to v vseh pogledih. Udoben školjkast sedež je nameščen dovolj visoko, da ima pregled nad čolnom in okolico, pred njim je preprosta konzola z dobro opremljeno instrumentno ploščo, a premalo prostora za solidno velik GPS-zaslon. Če ni mize, je lahko zelo hitro na krmi, za dostop do obeh bokov pa se mora tudi on izkazati z nekaj gimnastičnega znanja. Prav zaradi tega je priporočljivo namestiti premčni prečni propeler, kajti manevriranje zgolj z enim motorjem in pogonom prek toge gredi je v določenih vremenskih in vetrovnih razmerah lahko na moč zahtevno. V kokpitu je prostor tudi za manjšo zunanjo kuhinjo, ki je lahko opremljena z gorilnikom, splakovalnikom in hladilnim predalom. Iz izkušenj vem, da je gorilnik nameščen dokaj nerodno, kajti tudi če smo na sidru, imata ob manjšem valu in zibanju čolna posoda z vročo kavo ali ponev z jajci sila kratko pot s plinskega gorilnika do klopi. Nobenega držala posode ali ograjice ni tam, vrela voda na stegnu pri kuhinji sedečega potnika ali potnice pa ni niti najmanj prijetna reč. Streha dvignjene kabine na premcu je bila spredaj in ob straneh prekrita s tikom, kar nakazuje na ugodnost le-te in možnost sončenja. Na žalost vseh sonca željnih dam pa je sredi strehe veliko strešno drsno okno, ki salonu pod njim zagotavlja obilo svetlobe in svežega zraka, žal pa močno zmanjša plažo na strehi. Če bi bilo namesto drsnega le dvižno okno ter zravnano s streho, bi bile gospe nedvomno boljše volje. Vseeno je prostora na strehi za dve telesi dovolj, poleg tega pa se je med izletom z navigatorjem izkazalo, da je mnogo bolje razgrniti brisačo na premcu, kjer se lahko udobno nasloniš na vetrobransko steklo kabine! Premec je ravno prav velik, sidrnik na njem prostoren, pokrov sidrnika v isti višini s tlemi, prehod prek račjega kljuna pa varen. Na testnem čolnu je bila na premcu tudi lestev, ki omogoča lažji sestop na kopno v primeru nizkih pontonskih pomolov ali visoke plime.
Pod palubo
V podpalubju je osnovni prostor velik in 190 centimetrov visok salon, vanj pa vodijo tri stopnice. Ob vhodu so toaletni prostor, vrata omare ter prehod v krmno kabino, srednji del je namenjen kuhinji in jedilnici, spredaj pa se še ena manjša jedilnica zvečer spremeni v spalnico. Mizi sta lahko kar dve, večja v srednjem delu ob dolgi klopi ter manjša spredaj, bolj primerna za popoldanski čaj v hladnih in deževnih dneh. Salon je svetel po zaslugi strešnega in oken pod stropom ter svetlega lesa pohištva. Kuhinja se izkaže z velikim delovnim pultom, nekoliko pa šepa pri zmogljivosti štedilnika. Komplet dveh gorilnikov in pomivalnega korita cenenega izgleda je slaba izbira in se nikakor ne ujame s sicer lepo izdelano notranjostjo. Kaj takega bi prej pričakoval v avtodomu nižjega cenovnega razreda, na takem čolnu pa prav gotovo ne. Vtis popravijo omare in predali za posodo, hladilnik in velika miza ob dolgi klopi. Sprednja klop je pravzaprav ležišče, katerega dimenzije so 210 cm x 160 cm (na srednjem delu), skupaj s klopjo v jedilnici in ležiščem v krmni kabini (215 cm x 120 cm) pa lahko na plovilu prenoči pet oseb. V toaletnem prostoru so na stenah lesene obloge, ki so sicer lepe in prostor obogatijo, se pa bojim, da prav dolgo prhanju ne bodo kos, predvsem zgornji rob ne, kjer voda ne odteče takoj. Prostora v njem je sicer veliko in mogoče je odpreti tudi okno. Nasproti toaletnega prostora je omara, katere vrata se slabo zaprejo oziroma se jih na testnem čolnu ni dalo zakleniti. Sicer ni nobene škode, če pade pulover na tla, je pa nerodno, če začnejo vrata loputati in se na notranji strani vrat nameščeno razbije. Večjih zamer pri notranjosti ni, seveda pa se morate sprijazniti z načinom vstopanja v krmno kabino (po vseh štirih je še najbolj praktično) in če ste že v letih, ko lahko napovedujete vreme na podlagi tega, kaj vse vas boli, boste tja raje poslali vnuke, sami pa prespali v salonu. Manevriranje in plovba z navigatorjem 999 classic sta popolnoma nestresna. Tak vtis je ves čas dajal tudi za čoln zadolžen možakar, ki je vse naredil počasi, a obenem dovolj hitro, da se mu je vedno izšlo. Ko sem prevzel krmilo, sem hitro ugotovil, da to ni nobena umetnost, saj se čoln lepo odziva, pa čeprav vemo, da je kombinacija dolge kobilice, enega motorja ter lista krmila včasih dokaj nepredvidljiva. Odziven je tudi motor in ob vsakem pretikanju ročice za plin se z menjalnikom hitro odzoveta, zato lahko pristajamo natančno in praktično brez pomoči posadke. Seveda pa se premčnemu propelerju ne bi odrekel. V njihovi ponudbi so motorji Yanmar (največja dovoljena moč motorja je 110 kW), tokrat pa je bil v motornem prostoru nameščen motor VW 75 Tdi z močjo 55 kW / 75 KM, ki zmore čoln pri 3300 vrtljajih pognati s hitrostjo slabih 10 vozlov (18,2 km/h), pri tem pa porabi 15 litrov goriva na uro. Če se odločimo za počasnejšo plovbo, ta postane tudi bolj ekonomična, saj pri hitrosti 6,4 vozla (11,1 km/h) in 2000 vrtljajih porabi le še 4,3 litra goriva na uro. Poraba posadke je pri tej hitrosti nedvomno večja! Presenetljivo se navigator v zavojih ne nagiba navzven, med plovbo ne rine vode pred premcem in v boju z valovi zlahka zmaga. Sedeti za krmilnim kolesom je kljub počasni plovbi zabavno, vseeno pa se s časoma pokaže potreba po znanju vsaj nekaj pesmi, da se prežene dolgčas. Če bi bil gorilnik bolje zavarovan, bi si lahko krmar vmes skuhal tudi kavo, tako pa je bolje, da se drži krmila. Manevriranje v marini je preprosto in primerno tudi za nekoliko starejše morjeplovce, med katerimi bo navigator 999 classic zanesljivo našel največ kupcev.
Za konec
Filozofija navigatorja je precej podobna filozofiji nizozemskih rečnih čolnov in nekaterih t.i. trawlerjev, kjer hitrost ni na prvem mestu, pač pa stavijo na kakovost bivanja in užitek v nekoliko počasnejši, pa zaradi tega bolj ekonomični plovbi. Seveda se pozna, da ladjedelnica za seboj nima 30-letne tradicije in da njihovi čolni ne prihajajo s tekočega traku, vseeno pa bo na navigatorju marsikdo preplul nemalo veselih in zanimivih milj.
Tehnični podatki navigator 999
Dolžina: 10,0 m
Širina: 2,99 m
Ugrez: 0,65 m
Izpodriv: 3200 kg
Gorivo: 120 l
Voda: 200 l
Motor: VW 75 Tdi (55 kW/ 75 KM)
Največja hitrost / vrtljaji: 9,8 kt (18,2 km/h) / 3300
Cena brez DDV: 62.000 €
CE certifikat: C
Proizvajalec: P.P.H.U. NAVIGATOR, Poljska
