Zmagovalci
Priznati moram, da nisem bil nikoli pristaš kakršnih koli izborov za ‘naj’, ne glede na to, ali so bili v igri avtomobili,
lepotice ali čolni. Morda sem preveč nezaupljiv, a vseeno sem prepričan, da v ozadju izborov nista vedno vodilni strokovnost in poštenost, temveč ozki, parcialni interesi. In seveda denar. Ker o avtomobilih in lepotice niti približno ne vem toliko, kot sem se v dvajsetih letih urednikovanja naučil o čolnih, se bom posvetil slednjim.
Konec koledarskega leta in začetek novega je čas, ko se zmagovalci raznih izborov za naj plovilo kar vrstijo. Precej odmeven je tudi tisti, ki se zgodi v času sejma Boot, ko izberejo naj jadrnice in naj motorna plovila. Vse lepo in prav, če se ne bi zgodilo nekaj, kar mi daje misliti o novinarski etiki in morali, zgodovinskem spominu in nenazadnje zdravi pameti.
Pisalo se je leto 2018, ko je italijanska ladjedelnica lansirala škandalozno kopijo čolna fjord 42 z imenom pardo 43. Čolna, kot jajce jajcu podobna, sta povzročila, da so nemški lastniki tožili Italijane in tožbo dobili. Kasneje je sicer prišlo do sporazuma med ladjedelnicama in Italijani so lahko pričeli s proizvodnjo, a ostal je spomin na sramotno dejanje. Vse skupaj pa ni motilo žirije novinarjev, ki je letos razglasila čoln pardo 38 za najboljšega v svoji kategoriji. Kljub temu da je po obliki in razporeditvi še vedno fjord in da bi vseeno moral kdo izmed vrlih stanovskih kolegov postaviti vprašanje o moralnosti tovrstnega početja. A to je tudi že področje zgodovinskega spomina, kamor novinarski možgani pač ne sežejo. Žalostno.
V smeh pa me je spravil izbor za naj plovilo leta 2020 Motor Boat & Yachtinga. Ti so presegli same sebe že pri izboru kategorije. Ta se glasi: športni čolni in RIB-i. Jabolka in hruške. Morda bi dodali še kakšno jadrnico, da bo solata bolje začinjena? V isti kategoriji so se znašli dva gumenjaka brig, highfield HX76, pa greenline NEO, nimbus T9, jeanneau cap camarat 7.5 itd. Vsi našteti imajo skupno le to, da so približno enko dolgi. Vse ostalo – kakovost izdelave (posledično tudi cena), prostornost
(plastični čoln ima bistveno več prostora), bivalnost (eni s kabino in WC-jem, drugi brez) – je tako različno, da skupnega imenovalca enostavno ni. In kako naj potem kritičen bralec verjame strokovni žiriji, da je izbrala najboljšega? To niti ni pravo vprašanje, to bi se moralo glasiti: Kakšen je sploh kriterij za to, da je nek čoln najboljši? Cena? Kakovost? Število oglasov v reviji? Odgovor pozna le ‘strokovna’ žirija.
