Od A do Žvan – Blišč in beda krilcanja (pred in po Larryju)

0

Jadranje v zadnjem času dosega revolucionaren razvoj, ki mu slovenski jezik nikakor ne sledi. V angleščini je izumljenih nekaj novih besednih zvez in pomenov nekoliko drugačnih od tradicionalno uporabljanih (kar poglejte v slovar kaj pomeni foil in kaj foiling). V slovenščini pisati o plovilih, ki jih letos uporabljajo na pokalu Amerike, in o razvoju, ki je do teh plovil pripeljal, je nemogoče, če si ne izmislimo novih prevodov in besed. Zato bom zapisal najprej svoj angleško-slovenski slovar, ki sem si ga izmislil:

foil – krilce (s pomočjo katerega se celoten trup plovila pri dovolj veliki hitrosti privzdigne nad vodno gladino)

foiling – krilcanje (plovba, pri kateri je celoten trup plovila privzdignjen nad vodno gladino, plovilo pa drsi po krilcih)

foiling jibe – kroženje na krilcih (plovilo ves čas kroženja krilca)

foiling upwind – krilcanje ostro v veter (običajno plovila ostro v veter krilcajo samo občasno)

wing sail – krilno jadro (trdo jadro, izdelano v obliki pokonci postavljenega letalskega krila)

 

Zgodovina krilcanja

Prvo plovilo s krilci je poganjal motor, izdelal pa ga je Italijan Enrico Forlanini. S prvimi poizkusi in modeli je pričel leta 1898. Krilca je zasnoval v obliki lestve, kar je omogočalo zmanjševanje upora z naraščanjem hitrosti. Plovilo se je z vse večjo hitrostjo namreč ‘vzpenjalo’ po lestvi tako, da je bilo v vodi pri večji hitrosti manj krilc oziroma ‘klinov lestve’. Leta 1906 je z motorjem s 60 konjskimi močmi na jezeru Maggiore menda dosegel hitrost 37 vozlov.

Prva jadrnica, ki je krilcala, je bil Monitor Američana Gordona Bakerja. Monitor je imel, prav tako kot Forlaninijevi projekti, krilca v obliki lestve. Spredaj je imel dve vzporedni fiksni krilci in zadaj eno, vodeno prek mehanskega računalnika, ki je meril napetosti v priponah in reguliral nagib krmnega krilca. Baker je svoje plovilo projektiral tudi s prvim predhodnikom krilnega jadra. Zasnoval je dve vzporedni krilni jadri iz aluminija, ki pa ju je kasneje zaradi naraščajočih stroškov opustil in namestil klasična tkana jadra. S plovilom je že na prvih jadranjih leta 1955 dosegel hitrosti prek 20 vozlov, kar je bila 1,5-kratna hitrost vetra, kasneje je dosegel največjo hitrosti 38 vozlov, kar je bilo enako dvakratni hitrosti vetra.

Hitrosti

V primerjavi z največjimi hitrostmi, ki jih je dosegal Monitor, so bile povprečne hitrosti na petsto metrski progi, na kateri se od leta 1972 meri hitrostne rekorde v jadranju, precej nizke. Prvi zabeležen hitrostni rekord je leta 1972 v Portlandu postavil katamaran Crossbow z ‘zgolj’ 26,30 vozla.

Trenutni lastnik svetovnega hitrostnega rekorda je plovilo Vestas Sail Rocket 2, ki je lani v Namibiji drvelo s 65,45 vozli.

Kot zanimivost povejmo še, da je lastnik slovenskega hitrostnega rekorda Jernej Privšek, član JK Skipper Maribor, ki je oktobra 2010 v Nambiji s svojim kajtom po vodi drsel s 46,60 vozla.

Krilno jadro

Širša jadralska javnost je o krilnem jadru začela razmišljati leta 1963 po izidu knjige The 40-knot Sailboat avtorja Bernarda Smitha, ki v njej piše o za tiste čase precej futurističnih idejah krilc in krilnih jader. Prvo krilno jadro je leta 1965 razvil David Hubbard, ki je kasneje krilna jadra razvijal z Dunacnom McLaneom na 25-čeveljskih katamaranih. Skupaj sta za ekipo Stars & Stripes razvila krilno jadro za 60-čeveljski katamaran, s katerim je Denis Connor leta 1988 ubranil pokal Amerike.

Blišč …

Pokal Amerike je s 162 leti najstarejše športno tekmovanje na svetu in najbolj zaželena jadralska trofeja. Skozi zgodovino je bil to večkrat spopad najnaprednejše tehnike, kot pa tekmovanje v jadralskih veščinah. Dvajsetkrat je branitelj pokala imel tolikšno tehnološko premoč, da izzivalcu ni prepustil zmage niti v enem samem plovu. Štirikrat je bila izrazita premoč na strani izzivalcev in le devetkrat so bili boji približno izenačeni. Tehnološke razlike v plovilih so se pokazale tudi na letošnjem pokalu Amerike oziroma natančneje na Louis Vuitton Cupu – kvalifikacijah izzivalcev za pokal Amerike. Posadke tekmujejo na katamaranih novega razreda AC 72, ki za doseganje največjih možnih hitrosti izkoriščajo tehnologijo krilc in krilnega jadra. Novi katamarani so pravo čudo tehnike. Skupaj s posadko tiste, ki dogajanju in pripravam ekip niso sledili, bolj spominjajo na vesoljska plovila iz znanstveno fantastičnih filmov kot pa na tekmovalne jadrnice. V vetru hitrosti do 20 vozlov, s pomočjo krilc in 40 metrov visokega krilnega jadra, dosegajo ti 72-čeveljski (22-metrski) katamarani z vetrom v bok in krmo hitrosti, ki so tik pod 50 vozli. Emirates Team New Zealand je hitrosti tik pod to mejo na treningih menda zabeležil že nekajkrat, medtem ko so hitrosti prek 40 vozlov zanje nekaj povsem vsakdanjega. Hitrosti pri krilcanju ostro v veter pa dosegajo do 25 vozlov.

… in beda pokala Amerike

Kljub postavljenim pravilom razreda AC 72 so tehnološke razlike med ekipami velike. Ob tem pa vse kaže na to, da tudi posadke izjemno zahtevnih plovil ne obvladujejo enako dobro. Rezultat dvobojev med Novozelandci in Italijani je kar 12:1. ‘Kiviji’ so tako že osvojili Louis Vuitton Cup in se bodo med 7. in 21. septembrom pomerili za Pokal z Američani. V edinem dvoboju, ki so ga Novozelandci izgubili, so morali zaradi napake na hidravličnih sistemih odstopiti. Še tretji in zadnji izzivalci, Švedi, se prvih dvobojev (Round Robin) zaradi nesreče njihovega katamarana s smrtnim izidom maja letos niso udeležili. Katamaran so namreč pri nesrečnem prevračanju tako uničili, da ga niso več popravljali, ampak so dokončali že začeto gradnjo novega plovila. Švedi so tako zabeležili pet porazov proti Novozelandcem, ki so med bojami pred San Francisom divjali sami, medtem ko jih je z obale opazovala množica gledalcev, ki je za ogled regate kupovala vstopnice po 25 dolarjev in več.

Italijani so Švede premagali devetkrat. Štirikrat so zmagali v resnih dvobojih in petkrat s solo jadranjem po zalivu.

Nekaj dvobojev je bilo zaradi premočnega vetra odloženih, saj je meja kolikor toliko varnega jadranja z novimi plovili pri hitrosti vetra dobrih 20 vozlov.

Zaradi velikih razlik v hitrostih, odloženih plovov in dvobojev, ki so se zaradi odsotnosti ene od posadk spremenili v mimohode, je v športnem smislu videno pred San Franciscom popolnoma nezanimivo. Vendar takrat, ko gre za pokal Amerike, kjer nastopajo najnaprednejša plovila svojega časa, ki jih poganja veter, postane tudi nezanimivo zanimivo.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT