SIDRO WEMAR

0

Preizkusili smo svetovno novost slovenskega inovatorja

Ste že kdaj preklinjali nad tehniko, ko vas je z barko nosilo proti obali, kljub temu da ste sidrali po vseh pravilih? Če je odgovor ne, imate veliko sreče in pohitite kupit loterijski listek, če pa je odgovor pritrdilen, potem veste, kakšen je občutek in kaj bi v tistem trenutku, po možnosti sredi noči, dali za sidro, ki drži … Dr. Petru Webru, slovenskemu inovatorju, ki je izumil novo sidro, zgornjega vprašanja sicer nisem postavil, sem ga pa obiskal na njegovem plovilu in preizkusil novost.

Dejan Ravter foto: D. Ravter, Weber marine

Wemar

Blagovna znamka Wemar je v lasti podjetja Weber marine d.o.o., ki izdeluje opremo za plovila do 24 metrov dolžine, po naši zakonodaji so to čolni. Program obsega mehanske in elektronske izdelke za navtiko. Novost, ki smo jo imeli priložnost preizkusiti, je patentiran sistem za tandemsko sidranje. Za kaj pravzaprav gre?

Direktor Peter Weber odgovarja: „Med svojimi pomorskimi avanturami se mi je vse prevečkrat dogajalo, da sidro ni držalo oziroma je bilo sidro, ki je držalo na pesku, neuporabno na travnatem dnu ipd. Mnogo sider sicer še dobro drži v rahlem vetru, ko pa se le-ta okrepi, se pričnejo problemi. Zato sem pričel razmišljati o izdelku, ki bi združeval dobre lastnosti več različnih sider. Vemo tudi, da je delovanje dveh zaporednih sider mnogo bolj učinkovito od enega, četudi zelo dobrega, zato sem prišel na idejo o dveh sidrih v enem. Nastalo je inovativno sidro, ki na palubi zaseda enako prostora kot eno sidro, v bistvu pa gre za sistem dveh – in tudi učinkovitost je podobna kot pri sidranju z dvema zaporednima.“
skica4skica3skica2
Kaj omogoča nov izdelek?

V našem uredništvu smo precej kritični do najrazličnejših inovacij in ‘inovacij’, zato smo se takoj, ko so bili na voljo podrobnejši podatki o novem sistemu za sidranje in se je ponudila priložnost, odločili za praktični preizkus, saj razne teorije, ki nastanejo na računalniku, vse prevečkrat padejo na preizkusu. Največ vprašanj, ki so nas mučila, je bilo okoli spuščanja in dvigovanja sidra, pa tudi držanja na dnu nenazadnje. V bistvu gre za kombinacijo dveh sider, ki sta na palubi sestavljeni drug v drugega in fiksirani z ročico, ki ima ekscenter. Glavno sidro je sicer tisto osnovno, ki leži v vodilih, medtem ko manjše, tandemsko sidro leži spravljeno na, bolje rečeno v, glavnem. Razmerje med težama obeh sider je takšno, da je glavno približno 20 % težje od tandemskega. Uporabimo lahko, glede na pričakovane razmere, samo lažje, tandemsko sidro, ki je primerno za blag veter oziroma dnevno sidranje v zalivih, ko se posadka kopa. Druga možnost, ki je na voljo, je uporaba kompletnega sidra v sestavljenem stanju, ko ga enostavno spustimo in se sidramo kot s klasičnim sidrom. Tretja možnosti, ki je pravzaprav novost, je uporaba obeh sider hkrati. Kako deluje? Ročica na glavnem sidru se odpre in z verigo v vodo spustimo tandemsko sidro, nato na primerni razdalji verige ročico zapremo (razdalja bi naj bila približno enaka globini, kjer se nameravamo zasidrati) ter spustimo še glavno sidro. Sidri sta na isti verigi, drugo za drugim, zato povzročita efekt dveh zaporednih sider, ki sta ob upoštevanju pravil primerna za sidranje v zelo težkih pogojih.
01foto02foto
Sidranje

Na morje smo se podali z motorno barko tipa fly bridge, ki je imela na premcu Wemar sidro primerne teže. Najprej smo poskusili sidrati s tandemskim sidrom, ki je, po tem, ko smo sprostili ročico (blokado verige), lepo zdrsnilo iz ležišča v glavnem sidru ter tudi dobro zagrabilo na dnu. Težava, ki bi lahko nastala pri spuščanju tandemskega sidra, je, da bi nehote spustili tudi glavnega, saj sta v istem položaju. Pri Wemar marine so to rešili tako, da so na nosilec sidra namestili levo in desno po eno vzmet, ki ravno toliko pritiskata na glavno sidro, da to samo od sebe ne zdrsne iz ležišča. Imenujeta se ‘D tračni vzmeti’. Dvigovanje tandemskega sidra je šlo z lahkoto, sploh ker je vitel namenjen precej večji teži. Naslednji je bil na vrsti poskus z obema sidroma hkrati. Ročica za blokiranje verige je ostala zaprta, saj smo želeli preprečiti, da bi se sidri razdvojili. Tako kot pri vsakem sidranju, je bilo tudi s tem potrebne nekoliko pomoči, da se je sidro prevesilo navzdol in gladko zdrsnilo do dna. Še preostanek manevra in štirikratna dolžina verige v odnosu na globino je bila dosežena, sidro pa je zagrabilo peščeno dno. Dvig ni povzročal težav.

Priprava na zadnji poskus.

Najbolj nas je zanimal prav ta, zadnji poskus, saj se je ravno ob tem postavljalo največ vprašanj o uporabnosti in delovanju. Začetni del postopka je takšen kot pri prvem poskusu, torej sprostitev ročice za blokado verige in spuščanje tandemskega sidra do dna. Nato je potrebno z ročico blokirati verigo, pričeti z vzvratno plovbo in spustiti glavno sidro do dna ter nadaljevati, dokler ni spuščena še štirikratna dolžina verige glede na globino. V praksi je to izgledalo tako, da smo najprej na globino petih metrov spustili prvo sidro, nato dodali 5 metrov in spustili glavno sidro ter dodali še 20 metrov. Pri zapiranju ročice na testnem, prototipnem sidru, je bilo potrebne še nekaj natančnosti, da je ekscenter lepo stisnil verigo. Po zagotovilu proizvajalca je ta težava na serijskih izdelkih že odpravljena.. Potem je sledil preizkus, kako sidri držita. Dodajanje plina v vzvratni prestavi je bilo tako močno, da je pričela popuščati sklopka v vitlu, sidri pa sta bili še vedno vkopani na svojih mestih. Rezultat je bil več kot odličen in če se spomnim drame, ki jo lahko doživite na sidru, ko to ne drži, pa morate pripenjati dodatno sidro, da bi rešili barko, je ta sistem pravi blagor za morjeplovce.

Kje lahko nastanejo težave?

Vprašanje, ki ga bo verjetno postavil vsak krmar, je, kako se bosta zaporedni sidri obnesli, če bo veter v kratkem času močno spremenil smer in se bosta sidri na dnu zapletli. No, tukaj obstaja le ena rešitev – hiter dvig, še preden se kaj takšnega primeri, in ponovno sidranje. Teh primerov sicer v praksi skorajda ni, saj, če vzamemo za primer Jadran, je lahko edino kritičen prehod iz nevere v burjo, sicer pa tako jugo kot burja pihata dokaj konstantno in le malenkostno spreminjata smer. Seveda pa ostane še ena možnost, to je sidranje in vezanje s krmo na obalo, ki izniči vse dileme okoli vrtenja barke preko sider.

03foto

Prodaja

Najverjetneje bo prvi problem nepoznavanje in nezaupanje v novost. Cena tega sistema je razumljivo nekoliko višja kot za eno sidro, ki ga lastniki namestijo na premec. Bojim se, da nakup za plovila, ki so namenjena čarterju, vnaprej odpade, sploh, če pogledate malo po flotah, kjer na premcih kraljujejo zarjaveli ponaredki znanih modelov sider, v zabojnikih pa so zakopana pomožna sidra, ki so tam bolj zaradi predpisov, kot resnične koristi. Ciljna skupina so torej zgolj lastniki, ki si želijo več varnosti in ne iščejo za vsako ceno marin ali pomolov za privez. Pa še nekaj smisla za tehnične inovacije morajo imeti. Sidro Wemar bo letos predstavljeno na največjem navtičnem sejmu dodatne opreme METS v Amsterdamu, kjer bi po mojem mnenju lahko tudi dobilo kakšno nagrado – to bi bil fantastičen start v posel, saj pomeni nagrada DAME svetovno prepoznavnost.

Testiranje

Poskuse smo opravili z motorno barko, težko okoli 8.000 kg in Wemar sistemom za sidranje, primernim za plovila dolžin med 10 in 14 metri. Teža glavnega sidra je bila 15 kg, tandemskega 12 kg, debelina verige pa 8 mm. Testni sistem je bil vroče cinkan, na voljo so tudi inox različice. Cena takšnega sistema je 724,80 EUR za izvedenko extra, ki ima tandemsko sidro posebej oblikovano za boljši efekt na mehkem dnu, in 691,20 EUR za osnovni, torej classic model.

Elektronika

Ob pogledu na armaturno ploščo plovila sem zasledil tri instrumente velikosti manjše tablice, ki so kazali kopico uporabnih podatkov. Na vprašanje, kaj pomenijo, sem dobil odgovor, da gre za inovacijo na trgu. Samostojni instrumenti, ki se napajajo z vgrajenimi akumulatorskimi baterijami, imajo kar nekaj dobrih lastnosti. Prvič, ne gre za klasične instrumente, ki porabijo veliko energije, temveč za izjemno varčne, saj brez polnjenja zdržijo vsaj mesec dni, ohišje je vodoodporno in neobčutljivo na udarce ter brez kakršnih koli gumbov. Kažejo vse podatke kot že znana elektronika, torej od globine, preko smeri vetra do hitrosti ipd. Z njimi lahko upravljamo tudi avtopilota, novost, ki prihaja in jo razvijajo skupaj s podjetjem Harpoon (znan je njihov sistem za sidranje), pa je sofisticiran sistem za sidranje, ki bo krmarju zelo olajšal ta manever. Vsak instrument lahko po želji prevzame funkcijo, ki jo izberemo, in vsakega lahko prenašamo po plovilu ter z njim rokujemo iz katere koli pozicije. Če dodamo še dobro čitljivost na močnem soncu, 180 stopinj vidnega polja in zanesljivo upravljanje na dotik, lahko pripomnimo le: zelo obetavno.

skica1

Dr. Peter Weber pripoveduje:

Na Susku smo posneli film, kako deluje tandemsko sidro pri rotaciji plovila, da bi nazorneje pokazali dogajanje pod vodo. V običajni, tandemski postavitvi, se pri močnejšem potegu v drugo smer, zgodi sledeče: glavno sidro se ob stranskem potegu, pri napeti verigi, zarotira okoli svoje osi na bok. Veriga ga nato vleče v krogu okoli tandemskega sidra. Tandemsko sidro extra je načrtovano tako, da se ob stranskem potegu le zavrti okoli svoje osi. Tandemsko sidro classic pa tako, da se ob stranskem potegu iztakne ravno tako kot glavno sidro. Ko dosežeta sidri novo pozicijo, se glavno sidro ob potegu ponovno zarije v dno. Tandemsko sidro extra se le zavrti in vedno ostane na isti poziciji, classic pa se ob potegu ponovno zarije v dno tako kot glavno sidro. Na kratko povedano glavno in tandemsko sidro classic delujeta podobno kot sidra tipa C.Q.R., Delta ali Bruce. Tandemsko sidro extra deluje podobno kot ostala sidra t.i. nove generacije, kot so na primer Wasi, Rocna ali Spade. Idealna je seveda kombinacija obeh tipov – glavno sidro, ki se vrti okoli tandemskega, in tandemsko sidro nove generacije, ki ob rotaciji ostane na istem mestu.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT