Šola jadranja VI. del – povečanje površine jader

0

Sašo Meden Foto in skice: Matej Novak, Dejan Ravter

V prejšnjih številkah smo se naučili osnov jadralnih in mornarskih veščin. Ker je ljudem v naravi, da stremijo k vedno višjim ciljem, ne vidim razloga, da bi bilo pri jadralcih kaj drugače. Seveda je cilj hitrejše in učinkovitejše jadranje. Z opremo, ki smo jo doslej predstavili, smo precej omejeni, predvsem v ugodnih smereh vetra in pri vetrovih slabših moči. V takšnih primerih si lahko pomagamo le s povečanjem površine jader, za kar so že davno izumili jadra posebnih oblik. Tokrat si bomo ogledali, kakšna jadra so to, kako jih uporabljamo in kakšna dodatna oprema je za to potrebna.

Medtem ko plujemo na motor, drugi jadrajo
Še posebej v poletnih mesecih na nam bližnjem Jadranskem morju se velikokrat zgodi, da veter ne piha dovolj močno za zadovoljujočo hitrost jadranja, ki bi nam omogočila v planiranem času doseči cilj. Žal moramo takrat vklopiti motor in si z neekološkim pogonom pomagati do tja. Med tem morda vendarle opazimo, da nekateri jadrajo, in to z jadri, ki so popolnoma drugačna od tistih, ki jih imamo sami na jadrnici in smo jih v naši šoli jadranja tudi obravnavali. So precej večja in popolnoma drugačnih krojev. Najbolj pogosta vrsta takšnega jadra v zadnjem času je genaker, do pred še nekaj leti pa je to bil špinaker. Občasno, vendar res redko, vidimo tudi izjemno veliko genovo, ki je za razliko od tiste, ki jo imamo sami, narejena iz precej lažjega materiala. To je drifter. Vsa našteta jadra so namenjena povečanju hitrosti jadrnice v slabših vetrovih. Katero bomo kdaj uporabili, pa je odvisno od moči in smeri vetra, najbolj pa seveda od tega, ali imamo želeno jadro sploh na jadrnici.

Vrste jader za lahke vetrove
Boljši jadralci zahtevajo vedno bolj specifična jadra. Torej različna jadra za vsako možno kombinacijo vetra in smeri. Kombinacije seveda ne gredo v neskončnost, zato imamo precej omejeno število krojev in oblik jader. Ker tokrat pišemo o jadrih za slabše vetrove in ugodne smeri, se bomo posvetili le-tem.

Povečanje površine jader pri plovbi proti vetru
Za jadranje ostro proti vetru v slabi moči vetra mora biti ukrivljenost jadra (aspect ratio, op. a.) nekoliko večja, kot je ukrivljenost prečke, česar se spomnimo še iz teorije jadranja. Ob tem mora biti material jadra dovolj lahek, da ga slabi vetrovi napnejo in držijo v njegovi idealni poziciji. Iz teh teoretičnih osnov se je razvilo jadro z imenom drifter. Glavne značilnosti so velika površina, izjemno lahek material (najlon ali poliester) in nekoliko večja ukrivljenost jadra. Sicer pa je drifter zelo podoben prečki oziroma genovi, le da je zvit na lasten navijalec in ga moramo na jambor dvigniti s pomočjo dvižnice, ki je sicer namenjena za špinaker ali genaker. Za drifter se uporabljata predvsem dva kroja: radialni in prečni (slika 1). Driferji, izdelani v radialnem kroju, imajo boljše lastnosti, a so dražji. Materiali za izdelavo so večinoma lahke tkanine iz umetnih vlaken, kot so najlon ali poliestrske tkanine. Tako izdelan drifter je uporaben v vetrovih s hitrostjo do okvirno 10 vozlov in smereh jadranja med 40 in 75 stopinjami proti vetru. Pri drifterju je treba paziti na povečano moč vetra, saj nikakor ne smemo zamuditi s pospravljanjem jadra ob povečani moči. Ti materiali so namreč močno občutljivi na preobremenitev, ki hitro raztegne material in s tem pokvari obliko jader, zaradi česar postanejo takšna jadra praktično neuporabna. Opazili boste tudi, da se s povečano močjo vetra občutno poslabša kot jadranja proti vetru, torej ga je že s stališča boljšega jadranja potrebno sneti.

drifterDrifter

Področje uporabe: Kot plovbe med 40 in 75 stopinj proti vetru; veter moči od 0-2 Bf.
Oprema: Kosnik (ni nujen), sistem za navijanje drifterja, dve škoti, prosta dvižnica na prednjem delu jambora, vodilna koleščka na plaubi, vitla.
Uporaba: Drifter dvigujemo z dvižnico za špinaker oziroma genaker. Spodnji rob pritrdimo pred prednjo pripono, najbolje na kosnik, v kolikor ga jadrnica ima. Po navadi imamo na drifter pritrjen še sistem za navijanje, ki služi za navijanje in odvijanje. Na zadnjem očesu sta privezani dve škoti, podobno kot pri navadni prečki (genovi). Preden drifter dvignemo, privežemo nanj škoti in ju napeljemo skozi ustrezne koleščke, ki jih imamo v ta namen na jadrnici. Navadno uporabimo kar drsnika prečke (genove), če sta dovolj dolga. Na gornji rogelj pritrdimo dvižnico z vrtljivim nastavkom, spodnji rogelj z navijalcem pa pritrdimo na kosnik oziroma na za drifter pripravljen okov. Ko imamo vse pripravljeno na zavetrni strani, dvignemo drifter in ga odvijemo. Ko je drifter odvit, ga s škoto pravilno pritegnemo in nastavimo optimalni kurz.
Dobre lastnosti: Odličen kot proti vetru v rahlih vetrovih. Relativno enostavno rokovanje, predvsem če imamo na njem sistem za navijanje jadra.
Težave: Problemi lahko nastanejo pri prečenju, predvsem kadar imamo premalo prostora med prednjo pripono in mestom vpetja drifterja. Pomagamo si z bowmanom, ki na premcu skrbi za to, da se jadro ne bi zataknilo. Če pa je prostora za prečenje vseeno premalo, je treba pred prečenjem drifter zaviti in ga po spremembi smeri ponovno odviti.

Jadra za plovbo z vetrom iz ugodnih in krmnih smeri
V preteklosti smo največkrat uporabljali špinaker, vendar se za potovalne in regatne namene v zadnjem času vedno bolj uporablja tudi genaker, ki je nekakšen križanec med špinakerjem in genovo.
Špinakerji se izdelujejo iz lahkega najlona ali poliestrskih tkanin, ki imajo različno moč in težo, odvisno od namembnosti špinakerja. Manjši špinakerji za močnejše vetrove so izdelani iz težjih materialov, večji seveda iz lažjih. Razlikujejo se tudi po krojih, ki so lahko: radialni, triradialni ali kroj, imenovan zvezda (slika 2). Skozi zgodovino razvoja špinakerja je bilo mnogo poskusov izdelati idealen kroj. Včasih je prevladovalo mnenje, da je špinaker najbolj izkoriščen pri jadranju z vetrom takrat, ko piha veter pravokotno v jadro. Zato so izdelovali špinakerje z veliko globino, katerih kroj je bil podoben cilindru. Danes vemo, da jadro deluje veliko bolje, če veter ‘teče’ od privetrnega roba jadra proti zavetrnemu, zato so današnji špinakerji mnogo plitkejši. Ker je potreba po univerzalnem jadru vedno večja, dandanes prevladuje predvsem triradialni kroj, ki za razliko od radialnega omogoča boljše jadranje ostreje proti vetru, medtem ko je od špinakerja, krojenega s krojem zvezda, boljši pri jadranju od vetra.
Skupaj z razvojem trupov, ki so začeli omogočati večje hitrosti, so izdelovalci jader ugotovili, da se da z novo obliko jadra, ki ima delne lastnosti tako špinakerja kot prečke (genove) in je celo lažja za rokovanje, nadomestiti špinaker. To novo jadro so poimenovali asimetrični špinaker ali genaker. Križanca med špinakerjem in genovo izdelujejo iz istih materialov kot špinakerje. Jadro ni krojeno simetrično kot pri špinakerju, izbiramo pa prav tako med radialnim in triradialnim krojem. Njegova uporabnost pri jadranju sega od 60 stopinj proti vetru do 135 stopinj od vetra. Seveda moramo na ta način pri vetru v krmo prejadrati daljšo pot, kot če bi jadrali s špinakerjem. Jadrati z genakerjem je lažje kot s špinakerjem, saj se uporablja brez tanguna.

Špinaker
spinaker
Področje uporabe: Kot plovbe med 75 in 180 stopinj proti (od) vetru(-a); veter moči od 0-6 Bf.
Oprema: Tangun, dvižnica in pritega tanguna, dve škoti, barberji, prosta dvižnica na prednjem delu jambora, vodilna koleščka na palubi in vitla.
Uporaba: Špinaker je najzahtevnejše jadro na jadrnici, ki za varno plovbo zahteva izkušene jadralce in krmarja. Špinaker uporabljamo v rahlih in tudi močnejših vetrovih pri kotih vetra med 75 in 180 stopinjami. Močnejši kot je veter, bolj si ga lahko privoščimo s krme. Vendar nikoli ne jadrajte z vetrom točno v krmo. Piha naj vsaj od 10 do 20 stopinj s privetrne strani. To je pomembno zaradi stabilnosti špinakerja in varnosti pred preletom glavnega jadra. Začetniki naj se učijo jadrati s špinakerjem v vetru moči okoli dveh beaufortov, ker lahko pride pri močnejšem vetru hitro do napak in posledično do poškodb špinakerja. Pri šibkejšem vetru vetra ne boste dobro občutili, špinaker bo padal, vi pa ne boste vedeli, zakaj. Načini postavljanja špinakerja so različni, odvisni predvsem od tipa plovila. Na tem mestu bomo obdelali dvig in nastavitev špinakerja, kot se to dela na potovalnih jadrnicah, kakršne večinoma uporabljamo na naših plovbah.
Dvig: Prvo pravilo varnega postavljanja je, da imamo veter z boka ali polovico krme in razpeto tako glavno jadro kot prečko. Škoti špinakerja napeljemo po zunanji strani jadrnice in namestimo oba barberja, kot kaže slika. Špinaker prinesemo v vreči na premec. Vrečo zavežemo na ograjo. Preverimo, kateri je levi in kateri desni rogelj špinakerja. Nato potegnemo privetrno škoto okoli prednje pripone in jo zavežemo za privetrni rogelj. Zavetrno škoto privežemo na zavetrni rogelj špinakerja. Tangun pripnemo na dvižnico tanguna in na pritego tanguna ter ga namestimo na privetrno stran. Dvignemo ga na ustrezno višino. Če se le da, naj bo tangun vodoraven. Nato v okov tanguna položimo privetrno škoto, pritegnemo privetrni barber (zavetrni mora biti prost) in privežemo dvižnico špinakerja na gornji rogelj jadra. Pazimo, da je dvižnica napeljana na zunanji strani prečke! Škote navijemo okoli vitlov, ki so namenjeni škotam špinakerja in na vsako škoto dodelimo po enega člana posadke. Potrebujemo še enega člana za dvižnico in enega, ki bo podajal špinaker iz vreče. Špinaker dvigujemo z enakomerno hitrostjo čisto do vrha.
Nastavitev: Trimerja škot nastavita špinaker tako, da je privetrni rob jadra na meji padanja (veter ga malo zapira in spet odpira). To dosežemo s popuščanjem zavetrne škote. Takoj nato spustimo (zvijemo) prečko. Pravilno nastavitev špinakerja pogojuje kot tanguna, ki naj z vetrom oklepa pravi kot. Dobro je, če zavetrno škoto trimer ves čas kontrolira. Med jadranjem ne pozabimo na glavno jadro. To moramo popuščati, kolikor se le da. Najbolje je, da je na prednjem delu celo rahlo spraznjeno. Tako smo prepričani, da jadro ni preveč pritegnjeno, kar bi lahko vodilo do nekontroliranega pripadanja in nagibanja jadrnice, ki neredko povzroči, da se jadrnica uleže na vodo in s špinakerjem zajame vodo.
Manever kroženja: Cilj manevra je zamenjati uzde, ne da bi se pri tem špinaker izpraznil. Kako to dosežemo? Trimerja na privetrni in zavetrni škoti sta v pripravljenosti. En član posadke skrbi za pritego tanguna in oba barberja. Bowman stoji na premcu in je pripravljen odpeti tangun. Ko krmar začne manever, je treba pritego tanguna in stari privetrni barber sprostiti. Trimerja škot s popuščanjem in zategovanjem lovita špinaker, da se ne izprazni. Zavetrno škoto je treba precej popustiti, da je špinaker daleč pred prednjo pripono. Bowman odpne tangun z jambora in ga pripne v novo privetrno škoto. Nato odpne zavetrno škoto in tangun ponovno vpne v jambor. Istočasno trimer glavnega jadra le-to prestavi na novo zavetrno stran, medtem ko zadolženi za barberja in pritego tanguna le-to pritegne in nato pritegne še nov privetrni barber. Krmar je v tem času že na novem kurzu. Pri branju se zdi to enostavno, vendar v realnosti še zdaleč ni tako.
Spuščanje špinakerja: Pospravljanje špinakerja opravimo tako, da najprej dvignemo (odvijemo) prečko in nato pod spodnjim robom ali za zadnjim robom prečke enakomerno in hitro potegnemo špinaker na palubo. Hitrost pospravljanja mora biti usklajena s hitrostjo popuščanja dvižnice! Še bolje je, da ga spravljamo kar skozi okno v premčno kabino ali skozi vrata v glavno kabino. Tako preprečimo, da bi veter odnesel špinaker s palube v vodo. Ko je špinaker varno pod palubo odvežemo škote, pospravimo tangun in dvižnico.
Dobre lastnosti: Možnost jadranja z vetrom v krmo. S pomočjo tanguna lahko jadro izredno dobro stabliziramo. Špinaker ima tudi velik razpon uporabnost glede na kot i moč vetra.
Težave: Potrebujemo veliko in izkušeno posadko ter precej dodatne opreme. Manevri kroženja so še posebej v močnem vetru izreno zahtevni. Velika možnost napak, ki se lahko končajo z materialno škodo na jadru.

Genaker
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Področje uporabe: Kot plovbe med 60 in 135 stopinj proti (od) vetru; Veter moči od 0-6 Bf
Oprema: Kosnik, dve škoti, prosta dvižnica na prednjem delu jambora, vodilna koleščka na palubi, vitla.
Uporaba: Uporaba genakerja je omejena s kotom vetra glede na jadrnico. Siselnauporabla je pri kotih vetra med 70 do 135 stopinjami glede na jadrnico. To seveda niso absolutne vrednosti, saj je uporaba genakerja močno vezana na njegov kroj. Plitkejši genakerji dovoljujejo ostrejše kote in niso primerni za plovbo z vetrom v polovico krme, medtem ko so globlje krojeni genakerji bolj namenjeni jadranju z vetrom in manj proti njemu. Katerega bomo izbrali, je stvar vsakega posameznika in njegovega poznavanja jadrnice. Vpetje in postavljanje genakerja je identično drifterju, s to razliko, da za genaker navadno ne uporabljamo navijalca. Za dober izkoristek genakerja je še pomembnejše, da imamo na jadrnici vgrajen kosnik. Pred dvigovanjem genakerja moramo le-tega pritrditi na škote, ki jih speljemo skozi koleščke, ki so postavljeni na rob jadrnice na krmnem delu. S spodnjim rogljem na za to pripravljen okov na kosniku ali pred prednjo pripono in na vrhni rogelj pripnemo dvižnico. Genaker se dviguje med tem, ko je razpeta tudi genova (prečka), zato moramo paziti, da dvižnico genakerja napeljemo po zavetrni strani prečke in jo pod spodnjim robom prečke privedemo do zgornjega roglja genakerja. Dvigovanje izvedemo hitro in nato hitro spustimo prečko, da se genaker napolni z vetrom. Plovba z vetrom nam bo na začetku delala težave predvsem zaradi izbire kota jadrnice glede na veter. Neizkušeni jadralci ponavadi poizkušajo prijadrati do cilja po čim krajši poti, ki navadno ni najhitrejša. Kako daleč od vetra je optimalno jadrati, boste dobili z izkušnjami, velja pa pravilo, da slabši kot je veter, bližje vetru moramo jadrati (slika 4). Pospravljanje genakerja je najbolje opraviti tako, da najprej dvignemo (odvijemo) prečko in nato pod spodnjim robom ali za zadnjim robom prečke enakomerno in hitro potegnemo genaker na palubo. Še bolje je, da ga spravljamo kar skozi okno v premčno kabino ali skozi vrata v glavno kabino. Tako preprečimo, da bi veter odnesel genaker s palube v vodo.
Manever kroženja:
Cilj manevra je zamenjati uzde, ne da bi se pri tem genaker izpraznil. Načina sta dva, oba pa zahtevata kar nekaj usklajenosti v posadki. Prvi in bolj pogosti način je možen, kadar je razdalja med vpetjem genakerja in prečke dovolj velika, da dopušča, da genaker lepo zdrsne mimo prečke, oziroma prednje pripone. Krmar prične z odpadanjem od trenutne smeri. Med tem trimer na zavetrni strani genakerja prične popuščati škoto. Drug trimer na zaenkrat še prosti škoti prične le-to narahlo pritegovati. Ko smer jadrnice doseže krmo je potrebno prejšnjo zavtrno škoto popolnoma sprostiti, novo zavetrno (aktivno) škoto pa močno in hitro pritegniti. Da bi manever potekal gladko je dobro imeti pomočnika na premcu, ki pomaga s prenosom genakerja mimo prednje pripone.
Pri drugem načinu imamo škote napeljane na sprednji strani vpetja genakerja. V tem primeru je manever preprostejši, vendar jadro opravi mnogo daljšo pot in pritegovanje nove aktivne škode je zamudno in mukotrpno delo. Med manevrom trimer škote popusti staro ativno škoto, veter zanese genaker v celoti pred jadrnico in trimer nove aktivne škote prične s pritegovanjem za novi kurz.
Spuščanje genakerja:
Pospravljanje genakerja opravimo tako, da najprej dvignemo (odvijemo) prečko in nato pod spodnjim robom ali za zadnjim robom prečke enakomerno in hitro potegnemo genaker na palubo. Hitrost pospravljanja mora biti usklajena s hitrostjo popuščanja dvižnice! Še bolje je, da ga spravljamo kar skozi okno v premčno kabino ali skozi vrata v glavno kabino.
Dobre lastnosti:
Preprosto rokovanje. Potrebno je manj opreme, saj ni tanguna, posledično tudi manjše število aktivne posadke. Uporaben v širokem spektru smeri in moči vetra.
Težave: Jadro ni uporabno v krmnih smereh. V kolikor nimamo kosnika je manever kroženja otežen, saj se lahko jadro zatika za prednjo pripono.

 

 

Uporaba jader pri različnih smereh in močeh vetra
Jadro Kot vetra na jadrnico Moč vetra (Bf)
Drifter 40-75 0-2
Genaker 60-135 0-6
Radialni špinaker 75-180 0-4
Triradialni špinaker 75-180 0-6
Zvezda špinaker 105-150 4-7

 
 

10sola110sola210sola3
Zvezda kroj                                              Radialni kroj                                            Triradialni kroj

15sola5
Skica palubne opreme za špinaker.

23sola6
Oprema za jadranje s špinakerjem v horizontalnem pogledu.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT