Vladimir Zinchenko, najemnik Seaway Yachts

0

Kaj se dogaja z nekoč paradnim konjem slovenske navtične industrije, Seawayjem, odkar je družba šla v stečaj? Trenutno je o tem najbolje obveščen, glej paradoks, ruski državljan, Vladimir Zinchenko, ki poskuša na pogorišču nekdanje proizvodnje le-to oživiti in nadaljevati.

Dejan Ravter

foto: D. Ravter

To, da je jadrnica Shipman najdražji ‘kosovni proizvod’, ki ga je slovenska industrija kdaj prodala, smo slišali ob splovitvi modela shipman 80 in verjetno za poznavalce ni nič novega. Ne veste pa verjetno, da ima Seaway tudi zasluge za to, da sta vsaj en dan Janša in Pahor plula v isti smeri in na isti barki. Temu sem bil priča na uradni predstavitvi modela skagen 50, ko sta se oba po ne vem kakšnem naključju znašla na plovilu, in nekaj novinarjev zraven. Že zato nam, slovenskim ljubiteljem navtike, ne bi smelo biti vseeno, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s to ladjedelnico …

Najprej je zakrožila neuradna informacija iz ust slovenskega zastopnika, da se nekdo resno dogovarja za nadaljevanje proizvodnje v prostorih Seawayja v Zgoši, nato je postalo vse skupaj uradno. Ruski zastopnik Seawayja, Vladimir Zinchenko, je kmalu za tem oddal ponudbo za najem prostorov, blagovne znamke in kalupov bankrotiranega podjetja Seaway Yachts. Prva informacija, da bi naj začeli s proizvodnjo aprila letos je bila, glede na ‘svetlobno hitrost’, s katero v Sloveniji poslujejo državne institucije, preveč optimistična, kako pa kaže trenutno, je najbolje vprašati tistega, ki mu je največ do zagona proizvodnje.

 

N+: Kdo je Vladimir Zinchenko?

Sem zastopnik Seawayjevih znamk za ruski trg. Pričel sem kot zastopnik za prodajo jadrnic Shipmann in motornih jaht Skagen, kasneje pa tudi za Greenline. V času, odkar zastopam te blagovne znamke, sem prodal na ruskem trgu za okoli 15 milijonov evrov vrednosti plovil. Trenutno živim na obali v Sloveniji in se vsak dan vozim v proizvodne prostore v Zgoši. Ko pa bomo pričeli s proizvodnjo, se nameravam preselit v Ljubljano ali bližnjo okolico, počasi že iščem primerno lokacijo.

 

N+: Proizvodnjo bi po napovedih morali pričeti že v maju oziroma še nekoliko prej, pa se do danes ni nič zgodilo. Kako daleč ste trenutno?

Trenutno se še nič ne dogaja, čeprav zadeva je zelo preprosta. Na začetek proizvodnje smo bili pripravljeni že januarja, a se je vse skupaj začelo zapletati. Potrebno je bilo sestaviti pogodbo, a smo se namesto, da bi dogovore zaključili v razumnem roku, tedensko sestajali in proces se je tako zavlekel v junij. Stečajni upravitelj si jemlje čas, namesto da bi zadevo poskušal pospešiti. Pogodba ima vsakokrat, ko se sestanemo, več strani. Imamo naročila za plovila, dogovorjeni smo z zastopniki glede nadaljevanja prodaje, vendar stvar preprosto ne poteka dovolj hitro in tako, kot bi si želeli.

N+: Če prav razumem, je problem na strani stečajnega upravitelja?

Vse skupaj s strani stečajnega upravitelja predolgo traja, ker ne moremo sestaviti vseh elementov v celoto, da bi lahko začeli s proizvodnjo. Njemu se seveda nikamor ne mudi, vmes je bil na dopustu in zato se zadeva vleče. Teden ali dva zamika stečajnemu upravitelju očitno nič ne pomenita, nam pa ogromno. Vedeti morate, da na ta način blagovna znamka izgublja na vrednosti in zaupanju, kolikor ga je še sploh ostalo.

 

N+: Na kakšen način vstopate v posel, kot kupec ali kot najemnik?

Zaenkrat vse najemamo, saj druge možnosti ni. Sklenjene bodo posebej pogodbe za najem prostorov, uporabo blagovne znamke in pravice za proizvodnjo ter prodajo plovil.

vlad2

 

N+: Se v proizvodnih prostorih že kaj konkretnega dogaja ali ste prisiljeni čakati?

Čakamo. Mudi se nam z naročili dobaviteljem, pa tudi sami moramo kupiti material, da bomo lahko pričeli s proizvodnjo. Bližajo se dopusti, ko bo to vse težje. Seveda dokler pogodba ni podpisana, ne moremo začeti s proizvodnjo.

 

N+: V kakšnih odnosih ste z bratoma Jakopin, ki sta podjetje postavila na noge?

Z bratoma Jakopin oziroma J&J Design smo v dobrih poslovnih odnosih in bomo sodelovali. Tudi do sedaj sta nam pokazala pripravljenost pomagati z nasveti tako glede dobaviteljev, tehničnih rešitev kot tudi delavcev.

 

N+: Propadli Seaway je imel v proizvodnem programu precej plovil. Katera nameravate proizvajati oziroma za katera imate sploh pravico proizvodnje?

Pogodbo imamo za proizvodnjo in prodajo modelov greenline 33, greenline 40, greenline 48 in shipmann 59. Torej, zaenkrat najemamo samo te kalupe, dogovor pa je, da lahko v prihodnosti, če se pojavi povpraševanje, najamemo tudi druge.

 

N+: Pripravljate tudi kakšne spremembe pri obstoječih modelih?

Po pogodbi nimamo pravic česar koli spreminjati pri obstoječih modelih.

 

N+: Dobavitelji delov za plovila so gotovo izgubili ne le denar, temveč tudi zaupanje. Ste poiskali nove ali ste se dogovorili s starimi?

Z nekaterimi dobavitelji smo že podpisali pogodbe, nekateri so vmes tudi bankrotirali, drugi zopet imajo zasedene kapacitete z naročili drugih ladjedelnic. S tistimi, ki so pokazali interes za nadaljevanje sodelovanja, smo se dogovorili, tam, kjer pa potrebujemo nove, smo v zaključnih dogovorih.

 

N+: Ostajajo govorice, da ste proizvodnjo prisiljeni nadaljevati zaradi ruskih kupcev, ki so plačali are za plovila, ki jih niso dobili, in pritiskajo na vas. Bojazen, da boste proizvedli samo plovila, ki jih dolgujete, nato pa s poslom zaključili, se zdi v današnjem poslovnem svetu kar upravičena…

Kot sem omenil, sem zastopnik znamk Greenline in Shipmann za ruski prostor, a vedeti je treba, da ti znamki nista razlog za propad Seawayja. Zgodba je pravzaprav obratna – Greenline in Shipmann sta propadla zaradi Seawayja. To, da moramo proizvesti plovila, ki so bila naročena s strani ruskih kupcev, je resnica, vendar je najbolje, da odgovorim kar s številkami. Naročilo plovil s strani ruskih kupcev je vredno 3,5 milijona evrov, za to so že plačali are v skupnem znesku okoli milijona evrov. Na izbiro sem imel vrniti ta milijon in jim ne dobaviti plovil ali iti v posel, ki je zame nov, izdelati plovila in jih dobaviti kupcem. Ko sem se pogovarjal z zastopniki iz drugih držav, smo hitro ugotovili, da je naročil in denarja dovolj, da lahko vsa naročena plovila tudi proizvedemo. Prav tako imamo podatke, da obstaja interes kupcev za nova naročila, saj se je že razvedelo, da bomo s proizvodnjo nadaljevali.

 

N+: Koliko plovil pa je bilo naročenih in zanje plačanih ar ter jih morate sedaj izdelati?

Pred bankrotom je bila ara vplačana za devetnajst plovil. Za nova naročila pa seveda še nismo zahtevali pologov, saj jih niti ne moremo, dokler niso podpisane vse pogodbe.

 

N+: Pri Seawayju je šlo nekaj pošteno narobe, da se je zgodil stečaj. Predvidevam, da ste dokumentacijo in posledično zgodovino potopa dobro pogledali preden ste se spustili v posel.

Na žalost nimam dostopa do Seawayjevih dokumentov, da bi imel vpogled in natančno sliko o njihovem poslovanju. Po mojem videnju so bili preveč usmerjeni naprej in vlagali v razvoj, premalo pa skrbeli za obstoječe probleme in stanje z dobavitelji ter delavci. Dal bi primerjavo z vojsko – kot da bi prva linija divjala naprej, podpora zadaj pa bi bila prepočasna in posledično nastane luknja …

 

N+: Lahko poveste, koliko bo stal osnovni greenline 33 sedaj, ko pričenjate na novo?

Vemo, da je cena od napovedanih 79.900 evrov kar precej narasla. Cena bo 150.000 evrov za greenline 33 z vgrajenim motorjem s 110 KM. S takšno ceno lahko nudimo dobro kvaliteto izdelave in krijemo stroške poprodajnih aktivnosti. Vsekakor načrtujemo dvigniti kvaliteto proizvodov. Glede prve objavljene cene imate prav, a je treba upoštevati, da je bila napovedana za čoln s 55 KM in z zelo skromno osnovno opremo. Treba je upoštevati tudi inflacijo, saj je od tega že osem let.

 

N+: Koliko delavcev nameravate zaposliti?

V prvi fazi poskušamo ponovno zaposliti najboljše delavce, seveda pa so nekateri v tem času že našli drugo zaposlitev in nanje ne moremo računati. V prvi fazi načrtujemo zaposlitev petnajstih delavcev.

 

N+: Najprej najem, kako pa dalje?

Najemne pogodbe bodo podpisane za eno leto, vnešena bo tudi predkupna pravica. Seveda želim po izteku najema vse odkupiti, potem načrtujemo tudi proizvodnjo novih modelov. Imamo vire financiranja in tudi dostop do inženiringa in dizajna.

 

N+: Ko govorite o dizajnu in inženiringu imate v mislih J&J Design?

Ja, seveda. V mislih imam J&J Design, saj so eni najboljših v svetu in ne vidim razloga, da ne bi sodelovali z njimi. V prihodnosti načrtujemo tudi proizvodnjo greenline ocean class, ki je največji iz te linije, v mislih imamo tudi greenline 90 in več, torej proti 30 metrom dolžine.

 

N+: Torej vseeno razmišljate o novih modelih?

Seveda, a resno lahko začnemo razmišljati o proizvodnji novih modelov, v mislih imamo tudi model greenline 35, šele takrat ko oziroma če nam bo uspelo kupiti Seaway, torej najhitreje čez leto dni.

 

N+: Kako pa bo z ruskim trgom, če se selite v Slovenijo?

Sicer sem še zastopnik za ruski trg, vendar sem se odločil za drugačno organizacijo. Po novem, odkar sem se prelevil v ladjedelca, bo ruski trg razdeljen med štiri že obstoječe prodajalce, jaz pa se s te pozicije umikam.

 

N+: Pa v Sloveniji?

Prodajalec na slovenskem trgu ostaja podjetje Atal nautika d.o.o., ki je bilo tudi doslej, prav tako njim ostaja trg bivše Jugoslavije in avstrijski ter češki trg. Morda je čudno, da ima slovenski zastopnik pravico do avstrijskega trga, a je treba vedeti, da ima veliko avstrijskih lastnikov plovila po jadranskih marinah in v slučaju, da bi imeli zastopnika tudi v Avstriji, bi prihajalo do zmede in nelojalne konkurence – to tekmovanje v nižanju cen poznamo od nekaterih drugih ladjedelnic in nikoli se ni izkazalo za dobro.

 

N+: Financiranje proizvodnje je velik zalogaj. Nameravate sodelovati s slovenskimi ali tujimi (ruskimi) bankami z ozirom na to, da ste ruski državljan?

Bomo videli, a zaenkrat nimam nobene ponudbe s strani slovenskih bank. Slovenske banke sicer baje imajo denar, a ne vem, kje ga skrivajo.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT