ZIMSKA AKCIJA

0

Vikend na jadrnici

Zima je hladna in za jadranje večinoma manj primerna. Kljub temu si lahko občasno privoščimo krajši morski izlet in tistih nekaj dni neizmerno uživamo v miru in praznih zalivih.

Sašo Meden foto: Sašo Meden, Cyril Doussin

Zima, še posebej meseca januar in februar, predstavlja v povprečju najbolj neprijazen čas za plovbo. Prevladuje hladno vreme z občasno močno burjo, toplejši dnevi pa nosijo s seboj močan jugo in veliko vlage. Dodatna nevarnost, ki preži pozimi je megla, ki mnogokrat leže na morje. Kljub temu se najdejo lepi dnevi, ko pihlja rahel veter, sije sonce, zrak je čist kot solza, dan pa je kot na kakšni kičasti razglednici. Takrat si lahko privoščimo krajši jadralski izlet.

Pomembne razlike med zimo in poletjem
Zavedati se moramo, da zimski izlet z jadrnico zahteva drugačne priprave in nekaj teoretičnega predznanja. Kar nekaj je dejstev, ki jih moramo poznati.
Zima nosi s seboj hladnejši zrak, ki ima zaradi tega večjo gostoto. Zato ne bodite presenečeni, če boste ugotovili, da je potrebno jadra krajšati nekoliko prej. Zimski zrak namreč ustvarja večjo silo na jadra. Vetrovi, ki prevladujejo pozimi so jugo in burja. Jugo je posledica prihajajočega ciklona, ki prinaša padavine, burja pa navadno piha zaradi izredno velike temperaturne razlike med kopnim in morje, saj ni nič čudnega, če je na Velebitu recimo minus 10 stopinj celzija, morje pa ima dobrih deset in temperaturna razlika doseže več kot 25 stopinj, kar povzroči izredno močno burjo. Posledico hitrega spuščanja hladnega zraka proti morju. Pod Velebitom torej ni priporočljivo jadrati v zimskih mesecih, če niste povsem prepričani, da se pri prognozi niso ušteli.
Kadar ni prevelikih temperaturnih razlik in je polje tlaka kolikor toliko izenačeno vladajo na morju zimske bonace, ki so dolgotrajne. Nič čudnega ni, če traja brezvetrje tudi teden dni ali več. Ob tem moramo paziti še na meglo, ki je zaradi nizkih temperatur zraka pozimi na Jadranu kar pogost pojav.
Mraz pa je pozimi tako ali tako samoumeven in se ga da preprosto rešit s kvalitetno obleko in ogrevanjem plovila.

01foto

Kakšno jadrnico bi izbrali
Medtem ko poleti vsaka »bana« pride prav za jadranje, pozimi ni tako. Velikost jadrnice je mnogo večjega pomena kot poleti. Velika jadrnica sicer ne zagotavlja nujno večje varnosti, predvsem zaradi valov, ki na velikem plovilu mnogo težje prestopijo rob palube, pa omogoča posadki suho in udobnejšo plovbo. Tako ocenjujem, da za udobno plovbo potrebujemo vsaj 12 metrov dolgo jadrnico. Priporočljivo je nadalje, da je jadrnica tipa z nekoliko višjo palubo in po možnosti s palubnim salonom. Jambor je lahko nekoliko krajši, glede na dolžino barke, da ne bomo nenehno krajšali jader.
Tudi število posadke naj bo plovilu primerno. Torej manjše kot poleti. Omejitev naj bo število postelj v kabinah. Zavedati se moramo, da je prtljage pozimi precej več, da je potrebno občasno v plovilu sušiti mokre jakne in hlače in da za to potrebujemo prostor. Misliti je treba še na kuhinjo. Ta mora zares omogočati udobno kuhanje in obroki morajo količinsko zadostovati. Topla hrana je tisto, kar morjeplovca pozimi najbolj pogreje.
Obvezna oprema pozimi je gretje plovila z grelcem na nafto, kot sta najpogosteje sistema Webasto ali Eberspaecher. Ostala varnostna oprema mora biti delujoča in nič ne sme manjkati. Med varnostno opremo bi bilo dobro dodati termo folijo, ki jo uporabimo v primeru podhladitve (padec v morje) katerega od članov. Pozimi je še posebej priporočljivo in dobrodošlo,če ima jadrnica kakšen akumulator več, saj zaradi nizkih temperatur hitreje ostanemo brez električne energije.
05foto
Oblačila za zimsko jadranje
Največji sovražnik jadralcev pozimi je mraz in veter. Obleka mora zadostiti trem glavnim zahtevam. Vzdrževati mora primerno temperaturo telesa, ne sme ovirati pri gibanju in odporna mora biti na obrabo oziroma poškodbe.
Poglejmo si oblačila po vrsti, kot jih bomo nanašali nase. Spodnje perilo naj bo tako imenovano termo perilo. Izdelano naj bo iz umetnih tkanin, kot sta polipropilen ali polietilen. Bombaž ni preveč primeren, saj se v njem oznojimo, nato pa nas začne zebsti. Naslednji sloj je lahko polo majica z dolgimi rokavi preko katere navlečemo volnen pulover. Dobro se obnesejo tudi oblačila iz flisa. Noge oblečemo v elastične hlače znane tudi kot pajkice, ali pa kakšno trenerko.
Na vrh pride zrako prepustna jadralna obleka. Najboljše so tiste enodelne, vendar vem, da jih večina vas tega nima, zato se boste morali zadovoljiti z dvodelno. S seboj imejte še najbolj navadno puhovko. Tako za vsak slučaj, pa še na sprehodih ob obali pride bolj prav kot jadralna obleka. Nogavice naj bodo tople (termo) in precej visoke. S seboj imejte še vsaj dvojne jadralne rokavice, vendar za razliko od poletnih, take z zaprtimi prsti. Dodatno priporočam še debele rokavice za takrat, ko nimate dela na palubi. Kapa mora biti tesno prilegajoča se glavi in volnena. Najboljše so tiste, ki jih nosijo skandinavski ribiči.
Obutev je poglavje zase. Idealno zimsko obuvalo so podloženi jadralni škornji, ki jih ima le redko kdo, pa še dobiti jih je težko. Zagato lahko rešimo z navadnimi jadralnimi škornji, ki naj bodo številko večji, na noge pa obujemo dvojne tople nogavice. Vrhnje naj bodo volnene. Za sončno in toplejše vreme imejte s seboj navadne jadralne čevlje.
07foto
Podaljšani zimski vikend
Malo zaradi mraza, malo pa zaradi varčevanja s prostimi dnevi predlagamo za zimo podaljšano vikend jadranje. Odhod od doma v sredo zvečer, da lahko v četrtek zjutraj izplujemo. Preden se dokončno odločimo preverimo vreme in v kolikor ustreza našim pričakovanjem odrinemo. Kam?
Tisti, ki imate svoj plovila boste že vedeli, ostali, ki plovila najemate pa imate mnogo večjo izbiro. Za izhodišče predlagam čim bolj južni sektor jadranskega morja, pa čeprav za ceno nekaj daljše vožnje z avtomobilom. Split, Kaštela ali Trogir bo kar prava odločitev.
V sredo zvečer vkrcamo opremo, hrano in pijačo na barko ter si privoščimo večer v kateri ob konob. V četrtek zjutraj odrinemo proti Splitskim vratom, ki so predstavljajo ozek kanal med Bračem in Šolto. Če imamo kaj vetra se poskusimo v jadralnih veščinah. V določenih pogojih je potrebno zaradi tokov in spreminjajočega se vetra kar nekaj znanja in spretnosti, da se prebijemo skozi. Ko se prebijemo skozi ožino zagledamo rt Pelegrin na Hvaru in bolj proti vzhodu še velik Starogradski zaliv va katerem leži starodavno in zelo lepo mestece Stari Grad. Kar je pozimi najlepše, so prazne obale in prostora za privez kolikor hočemo. Večkrat bomo naleteli, da v morju ne bo muringov, a to niti ni problem, saj je prostora toliko, da uporabimo kar bočni privez.

Stari Grad na Hvaru
Najstarejše mesto v Dalmaciji gotovo zasluži posebno pozornost. Morda niste vedeli, a Stari Grad so ustanovili Grki z otoka Paros in ga poimenovali Faros. To je bilo davnega leta 384 pnš, torej na leto,ko se je rodil Aristotel. Ustanovitev mesta ni potekala brez bojev, saj je tam bila naselbina Ilirov. No kakorkoli, Grki so zmagali in ustanovili močno mesto, ki je preraslo v samostojno državo z lastnim denarjem, keramičnimi delavnicami in bogatim poljem, ki je dajalo hrano prebivalcem. Mesto je cvetelo do leta 219, ko so ga Grke premagali Rimljani in s tem zavladali mestu. Sledila so stoletja mira in ugodnega življenja.
Nekako v osmem stoletju so otok Hvar in s tem tudi Faros, oziroma rimsko Pharijo zasedli prvi Slovani. Stari Grad in Hvar sta v srednjem veku zamenjala kar nekaj slovanskih in bizantinskih oblastnikov, leta 1278 pa se utrujeni od napadov iz Omiša prepustijo oblasti Beneške republike. Medtem je Hvar postal glavno mesto, medtem ko je Stari Grad bil še vedno največji po številu prebivalcev. V mestu je bila zelo razvita umetnost. Hiše nekaterih velikih umetnikov vidimo še danes in splača se jih obiskati. Naj omenim le palačo Tvrdalj, kjer se je rodil renesančni pesnik Petar Hektrović in hišo Hanibala Lucića, prav tako pesnika.
Stari Grad je bil pod beneško upravo vse do prihoda Napoleona, nato pa leta 1813 prešel pod Avstroogrsko monarhijo.
Danes lahko v mestecu občudujemo arheološko zbirko v dominikanskem samostanu, pomorsko zbirko v palači Biankini in že omenjeni renesančni dvorec Tvrdalj. Posebej paše sprehod po ozkih ulicah med kamnitimi hišami v katerih lahko občudujemo staro arhitekturo. Kulinarična ponudba ni tako številna kot bi pričakovali, priporočamo obisk konobe Đardin, kjer vas bodo gotovo dobro postregli, ča pa ste že v Starem Gradu morate poskusiti domače vino Faros.
02foto
Hvar
Mesto v katerega boste poleti zelo težko zapluli, saj je vse naokoli zasidranih nekaj sto, če ne tisoč plovil. Pozimi je pesem drugačna. Prostora koliko hočemo. Tudi za bočni vez, ki ga zaradi občasno velikih valov v pristanišču ne priporočam. Bolje se je vezati na krmo. Zato bomo petek izkoristili za plovbo do tega jadranskega bisera, ki resnici na ljubo zaradi gneče v poletnih mesecih in velikega števila petičnih gostov in mega jaht že izgublja svoj čar. Pozimi je seveda drugače. Spoznali boste domačine med vsakodnevnimi opravki, odšli do tržnice, kjer morda nadete kakega ribiča s svežim ulovom. Posedeli boste v tistih pravih konobah, ki so odprte tudi pozimi in niso tam le za praznjenje žepov naivnih turistov v poletnih mesecih. Doživeli boste mesto Hvar s tiste blj življenjske plati in verjemite, ne bo vam žal.
Zvečer je pokušina odličnega hvarskega vina obvezna. Najdite katero od odprtih konob v delu mesta, ki se vzpenja proti trdnjavi, naročite kak prigrizek iz morskih jedi, priporočam za začetek slane sardele in uživajte v hvarskem Plavcu. Takšnega miru tukaj zlepa ne boste več našli.

Pakleni otoki
Sobota nas že malo spominja na odhod domov, a časa je še več kot dovolj. Cel dal. V trgovinah v Hvaru lahko dopoldan nakupimo hrano in pijačo ter se odpravimo na kratko jadranje do Paklenih otokov. Za zabavo malo zajadramo med otoki in končamo v marini Palmižana, kjer se privežemo in si privoščimo prost dan. Sprehodi v čudoviti naravi, kuhanje kosila na jadrnici, poležavanje na zimskem soncu, skratka pravi počitek daleč proč od računalnikov, televizorjev in kar je še takšnih elektronskih naprav. Pa ne pozabite ugasniti mobitelov.

Zaključek
Nedelja nam služi za prevoz nazaj domov. Zato kar hitro zjutraj poberemo šila in kopita in odplujemo nazaj do našega izhodišča, predamo jadrnico in se odpravimo domov. Polni sveže energije, ki jo bomo doma potrošili do naslednjega vikenda, ko bomo spet imeli možnost skočiti do morja.
08foto

Regate pozimi
Zanimiva možnost preživetja aktivnega jadranskega vikenda je udeležba na kateri od regat. Da ne boste mislili, da jih v zimskih mesecih ni. Že 15. januarja se lahko udeležite regate Svetega Stošije v Biogradu. Petega februarja je na sporedu pokal Svetega Vlaha. Regata poteka v Dubrovniku. Delavni organizatorji v Biogradu so spet na delu 14. februarja z regato svetega Valentina in nato še s Karnevalsko regato, ki bo potekala kar dva dni in sicer 26. in 27. februarja.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT