Mornar se mora pogovarjati o ženskah …
Jakica Jesih foto: Matej Pegan, Miha Crnič, arhiv B. Brčina
Včasih je veljalo ‘če barka zmaga, je zaslužen krmar, če pelje slabo, je kriv taktik’. Danes je vsaj v svetu profesionalnega jadranja jasno, da je uspeh delo cele ekipe, a da ima eno ključnih zaslug zanj prav taktik, ki medijsko navadno ostaja najbolj v senci. Eden najboljših, tudi edini profesionalni slovenski taktik je Branko Brčin, ki se s pravilnimi taktičnimi odločitvami že veliko let dokazuje predvsem v tujini, kjer, kot pravi, ‘ni milosti, saj preživijo le najboljši’.
Kako človek postane taktik, kakšna je bila tvoja pot?
Najprej moraš imeti za sabo veliko milj na različnih jadrnicah, tudi na majhnih, in zagotovo je prednost, če izstopaš po dobrih rezultatih. Ljudje te opazijo in pokličejo. Ko sem zaključil kariero v razredu 470, so me poklicali fantje iz tržaške jadrarne Olympic Sails, s katerimi sem že prej dobro sodeloval, saj so mi sponzorirali jadra, in mi ponudili mesto taktika. Takrat še nisem bil uveljavljen, tudi moja cena je bila nizka in na ta način sem jim lahko nekako vrnil uslugo. Veliko razredov oziroma regat obstaja, kjer pravila določajo, da mora barko krmariti lastnik. Profesionalni jadralci tako do krmila nimajo dostopa, lahko pa zasedajo ostala mesta. Takšni razredi so recimo RC 44 za flotno jadranje, pa Melges 32, Melges 20, Farr 40, X-35 … in verjetno je prav to pravilo eden ključnih razlogov, da sem se v začetku znašel na mestu taktika in ne krmarja. Ko sem začel dosegati dobre rezultate v teh ‘owner’s driving’ razredih, pa so me začeli klicati tudi na barke s profesionalnimi krmarji. Sicer pa je v tujini zgodba zelo preprosta – če si dovolj dober, da te opazijo, te povabijo k sodelovanju. Če imaš tudi v novi ekipi rezultate, si pridobiš zaupanje in počasi postaneš del tima, sicer si zelo hitro na cesti. Preživijo le najmočnejši in najboljši, stalnih zaposlitev ni, ves čas se je treba dokazovati.
Katere so taktikove zadolžitve?
Celoten pristop in obseg dela je predvsem odvisen od tega, ali jadrnico krmari profesionalni krmar ali lastnik. Delo taktika, kot si ljudje zelo pogosto narobe predstavljajo, namreč ni zgolj sprejemanje odločitev na regatnem polju, ampak je veliko obsežnejše in praviloma vključuje celotno načrtovanje sezone. Zato sem redko najet za posamezno regato, največkrat se dogovorim za celo sezono, lahko tudi za dve ali tri. Lastnikom vodim projekt v celoti, kar pomeni, da predlagam ime trenerja, naredim načrt treningov, predlagam morebitne popravke na jadrih in sledim njihovi izvedbi. Če ekipa slučajno nima trenerja, je taktik tisti, ki prevzame njegovo vlogo. V profesionalnih ekipah krmar in taktik zelo tesno sodelujeta in se odločata skupaj, v ekipah z lastnikom na krmilu je delo taktika obsežnejše in še odgovornejše. Ko dobim ponudbo za delo, je moj prvi in najpomembnejši pogoj, da lahko sam izberem posadko. Vsaj za ključne pozicije, saj je od tega odvisno, kako dobro bom lahko uresničil svoje zamisli. Velja, da hitra barka naredi dobrega taktika in počasna barka slabega. Posredno je torej za rezultat pomemben ves proces, od izbire posadke, načrtovanja treningov, do pravih jader, zato je moja suverenost tukaj ključnega pomena.
Pogosto mešamo taktiko in strategijo, kakšna je razlika?
Taktika in strategija sta dve zelo različni zadevi in obstajajo barke, ki imajo za ti zadolžitvi na krovu dve osebi, taktika in stratega – to smo lahko videli recimo na America’s Cupu. Strategijo se dela na dolgi rok in po navadi že na obali, in sicer se določi izbor jader glede na vremensko napoved, vnaprej se predvidijo smer in obrate vetra tudi glede na lokalne karakteristike in relief obale, sprejme se načelna odločitev, ali bi bilo bolj smiselno startati na boji ali pri regatni jadrnici, in kako naj bi se gibali po polju. Taktika pa se izvršuje detajlno, trenutno, na vodi. Taktik je tisti, ki se nekaj minut pred startom, glede na dejansko smer vetra, odloči, kje startati, v katerem trenutku obrniti, obiti nekoga po krmi ali ne, kako visoko voziti, ali je bolj smiselno na račun večje hitrosti izgubiti nekoliko kota ali obratno … Ker običajno na barki ni stratega, je taktik tisti, ki dela oboje.
Taktika torej lahko, glede na razmere na polju, razveljavi vnaprej sprejete strateške odločitve?
Seveda. Strategija je teoretično izhodišče, na polju bo zadnjo besedo vedno imela taktika.
Kako je v predstartni proceduri – je običaj, da taktik vodi krmarja ali je taktika prepuščena krmarju?
Spet odvisno, ali drži krmilo v rokah profesonalni krmar ali lastnik, ki običajno ni tako izkušen. Če gre za profesionalno ekipo, potem krmarju taktik pove le, kje približno bi rad startal in na katerih uzdah, od tukaj naprej se krmar giblje po polju samostojno in brez napotkov. Taktik mu zgolj daje dodatne informacije glede pozicij ostalih bark, da lahko pravočasno zapre luknje, da se mu kdo ne postavi spodaj ipd. Krmar je namreč takrat predvsem osredotočen na hitrost barke, na pospeševanje, ustavljanje – glede na čas, ki ga še ima do starta – in ne utegne gledati po polju. Pri lastnikih je delo taktika isto, dodatno pa mu prigovarja še glede gibanja po polju in glede hitrosti, kdaj pospešiti, voziti višje ali nižje, ekipi pove, kaj delati z jadri … Bolj ko se lastnik in taktik poznata, lažje in bolj perspektivno je. Vemo, da je pri jadranju, še posebej v predstartu, vsaka sekunda dragocena in pomembna.
V naših domačih vodah smo sicer bolj navajeni, da je krmar tudi skiper in oseba, ki odloča o vsem. Ko smo jadrali na Elanki, vozil je Tomaž (Čopi, op. a.), smo vozili tako, kot se vozi po standardih, ki jih poznamo iz tujine – jaz sem klical taktiko, on je krmaril. Enako vozimo na Maxi Jeni (Kosmina). Na barkah, kjer je ekipa sestavljena iz profesionalnih jadralcev ali pa vsaj iz jadralcev, ki razumejo ta koncept, so pozicije jasne. So pa tudi krmarji, pri nas še posebej, ki taktičnih odločitev ne želijo prepuščati drugim in čeprav so dobri na krmilu, na koncu nimajo rezultatov, ker so ‘one man band’.
Kakšna je hierarhija na barki, kdo ima zadnjo besedo, kdo je za kaj odgovoren oziroma pristojen?
Taktik je odgovoren za odločitve o premikih barke – torej o poziciji na startu, o obratih in načinu vožnje ter ga mora krmar v tem poslušati. Po drugi strani pa je na krmarju, da potem, ko dobi od taktika navodilo, da recimo obrne, v najkrajšem času izbere trenutek, ki je najbolj primeren glede na val in ostale okoliščine na polju. Ko taktik kliče obrat, se razume, da ta zahteva čas za pripravo. Krmar je tisti, ki oceni, kdaj je vse pripravljeno in izreče povelje, da se obrat dejansko izvede. Taktik tudi poda navodilo, kako visoko in počasneje ali nižje in hitreje naj krmar pelje, krmarjeva naloga pa je, da vozi barko po taktikovih navodilih kar najhitreje in posreduje temu primerna navodila trimerjem. Če vemo, da je hitrost neke barke v veter recimo 7,2 vozla, je taktik tisti, ki naroči krmarju, naj vozi nekoliko hitreje, recimo 7,5 vozla. Razume se, da bo zato vozil nekoliko nižje, a se od krmarja pričakuje, da bo izgubil kar se da malo kota in da bo v ta namen tudi ustrezno vodil trimerje. S tem se namreč taktik, kadar ima na barki profesionalno ekipo, ne ukvarja. Toliko konkretnejša navodila mora dajati na barkah, ki jih vozijo lastniki. Običajno pa so tudi na takšnih barkah trimerji spet profesionalci, ki nastavijo jadra pravilno, tako da mora lastnik le še voziti po moštrinih. S profiji je enostavno, ker vsak natančno ve, kaj se dogaja in o čem govorimo.
Ali na teh barkah obstaja vloga skiperja, kot jo poznamo pri nas?
Skiper mora vedno obstajati, kajti po stari navtični navadi mora barka imeti vodjo. Včasih je bila to oseba, ki je tudi vozila barko, v zadnjih letih pa barko vozi krmar in je ‘komandant’, torej skiper, lahko kdor koli. Barka Riviera di Riminni je imela recimo za skiperja bowmana. Ko jadram na barki, kjer krmari lastnik, sem običajno skiper jaz. Skiper namreč nase prevzame predvsem organizacijske, menedžerske naloge, razdeli zadolžitve med ostale člane posadke in poskrbi, da se česa ne pozabi, kot na primer hrana in pijača, urejeni dokumenti, zavarovanja, dvig in spust barke, najem potapljača, ki bo očistil dno barke … poleg tega je običaj, da skiper oziroma taktik oddelata tudi morebitne proteste, kjer sta praviloma uspešnejša od rekreativnega jadralca, ki morda takrat krmari. Ker pri nas terminologija, mogoče pa tudi dojemanje pozicij, niso najbolje dorečeni, te pojme radi mešamo in pod skiperja avtomatično razumemo krmarja in glavnega na barki v eni osebi, v razvitejših jadralskih okoljih pa so te pozicije jasno ločene.
Koliko je taktik, vsaj v očeh svoje posadke, zaslužen za uspeh in po drugi strani odgovoren za neuspeh?
Včasih je veljalo, da je, če barka zmaga, zaslužen krmar, če pelje slabo, pa je kriv taktik. Danes se ve, da mora ekipa na barki delati uglašeno kot orkester. Profesionalni jadralci zelo dobro vedo, kaj je šlo narobe in čemu pripisati neuspeh, zato ga ne pripisujejo taktiku, razen če ni zanj dejansko neposredno odgovoren. Zagotovo pa je na taktiku velika odgovornost, zato velja, da boljši ko si, raje te imajo in več imaš dela. Velja tudi obratno. Danes je izbire dovolj in vsak lahko z denarjem najame kogar koli.
Kaj naredi dobrega taktika?
Italijani bi rekli sreča. (Smeh)
Pa ti?
Jaz trdim, da imajo srečo tisti, ki so dobri. Izkušnje zagotovo veliko pripomorejo. Naslednja stvar je dobro pripravljena barka. Če prihaja do tehničnih težav med plovi, je ves trud zaman. Prav tako, če ekipa ni v stanju narediti dobrega obrata v 25 vozlih vetra. To je na koncu taktikova odgovornost, ker ni zagotovil dovolj dobrega treninga in je od ekipe pričakoval manever, ki ga ni sposobna izvesti. Dober taktik zna predvideti vse vrste situacij in barko ter ekipo, v okviru danih možnosti, pripravi na najboljši rezultat. Vemo, da je nemogoče biti dober na vseh regatah, zato je tudi stopnjevanje forme proces, ki je v rokah taktika. Zagotovo pa dobrega taktika naredi tudi nekaj intuicije, ko se po občutku odloči za nekaj, kar se na koncu izkaže za pravilno, še posebej, ko jadra v krajih, ki jih ne pozna.
Kakšen napotek, kako dobro odjadrati, kje začeti?
Prvi napotek bi bil čim več jadrati. Noben atlet ali smučar ne trenira deset dni na leto. Veliko rekreativnih slovenskih jadralcev pa se udeleži nekaj regatnih vikendov, kar na koncu nanese mogoče deset dni na vodi. Na takšen način ne more biti uspeha. Po koncu regate predlagam samokritično analizo svojega uspeha ali neuspeha, da vsi člani ekipe razumejo, zakaj so se odločali, kot so se. Da razumejo, ali jih je nekdo premagal zato, ker je imel boljšo barko, ali morda zato, ker je bolje odjadral in zakaj. Prvi, osnovni korak za kakršno koli taktično odločitev je ogled startne linije glede na smer vetra ter določitev favorizirane strani. Pogledati je treba tudi, kje leži regatno polje, je blizu ali dlje od obale, se lahko pričakuje veter pod obalo ali ne. Treba se je odločiti za stran, kjer bi radi startali in priporočljivo je seveda startati čim bolj čist, nepokrit. Dober start pomeni, da barka starta s svojo maksimalno hitrostjo glede na kurz, na liniji, ne da bi imela koga preblizu pod sabo, s sekundo ali dvema zaostanka za startnim signalom
Te kot taktika kdaj zagrabi želja, da bi prijel za krmilo?
Saj včasih odpeljem kakšno regato na krmilu. Pomembno se mi zdi, da uživam v tem, kar delam, zato nimam potrebe, da bi krmaril.
Načrti za letos
Branko Brčin je začel jadrati kot otrok na optimistu, nadaljeval na 470 in evropi ter začel sčasoma jadrati na večjih barkah, kjer nadaljuje kariero kot profesionalni taktik in krmar. V letošnji sezoni jadra predvsem na Melgesu 32, Melgesu 24 in Melgesu 20, načrtuje pa tudi udeležbo na evropskem prvenstvu Audi ter italijanskem Volvo Cupu. Z vsemi tremi barkami se bo udeležil tudi letošnjih svetovnih prvenstev, svetovnega še na X-35, odjadral italijanski circuit na laserju SB3 (ki se po novem imenuje SB20) ter se na tej barki udeležil tudi svetovnega prvenstva.
Najvidnejši rezultati
Leto 2011
2. mesto svetovno prvenstvo X-35, Aarhus, Danska
3. mesto evropsko prvenstvo X-35, Punta Ala, Italija
5. mesto svetovno prvenstvo Melges 32, Palma de Mallorca, Španija
3. mesto evropski circuit Melges 32
3. mesto Kraljev pokal, Melges 32, Palma de Mallorca, Španija
2. mesto Barcolana, Maxi Jena, Trst, Italija
2. mesto Volvo Cup, Melges 24, Italija – skupna razvrstitev
1. mesto Volvo Cup Melges 24, Torbole, ItalijaLeto 2010
1. mesto svetovno prvenstvo Melges 20, Malcesine, Italija, jadrinca Reggini Sailing Team
1. mesto svetovno prvensvo, X-35, Scarlino, Italija
1. mesto Kraljevi pokal, X-35, Palma de Mallorca, Španija
2. mesto Barcolana, Maxi Jena, Trst, Italija
1. mesto odprto državno prvenstvo Italije ORC, jadrnica MAN, Livorno, Italija
2. mesto odprto državno prvenstvo Audi, Melges 20, Malcesine, ItalijaLeto 2009
1. mesto evropsko prvenstvo Melges 24, Hyeres, Francija, jadrnica Ukauka
3. mesto evropsko prvenstvo X-35, Palma de Mallorca, Španija, jadrnica Tixelio
3. mesto Copa dei Rey X-35, Palma de Mallorca, Španija, jadrnica Tixelio
1. mesto Volvo Cup, Melges 24, Torbole, Italija, jadrnica Ukauka
2. mesto državno prvenstvo X-35, Benetke, Italija, jadrnica Spinone
1. mesto Barcolana, Maxi Jena, Trst, ItalijaLeto 2008
1. mesto svetovno prvenstvo ORC, Atene, jadrnica Sagola
3. mesto svetovno prvenstvo Swan 45, Portocervo, Italija, Jadrnica Atlantica Racing
1. mesto Capri Rolex Cup Swan 45, Jadrnica Atlantica Racing
2. mesto državno prvenstvo Italije X-35, Scarlino, Italija, Jadrnica Tixelio
2. mesto Barcolana, Maxi Jena, Trst, ItalijaLeto 2007
1. mesto državno prvenstvo Italije, Melges 24, Bari, Italija
1. mesto Volvo Cup Melges 24, jadrnica ITA 683
1. mesto evropski ranking Melges 24, jadrnica ITA 683
5. mesto evropsko prvenstvo Melges 24, Nemčija
2. mesto Barcolana, Maxi Jena, Trst, ItalijaLeto 1997
1. mesto državno prvenstvo Slovenije Razred 470, KoperLeto 1992
1. mesto Open Week Izola, razred evropa, Izola
1. mesto Sredozemsko prvenstvo, razred evropa, Izola
1. mesto državno prvenstvo, razred evropa, IzolaLeto 1991
1. mesto državno prvenstvo Jugoslavije, razred evropa, Izola
8. mesto evropsko prvenstvo, razred evropa, Workum, Nizozemska
3. mesto italijansko državno prvenstvo, razred evropa, jezero Como, Italija
1. mesto Regatta Accademia Navale, razred evropa, Livorno, Italija