Zdaj je že več kot odločeno – Hrvaška bo postala članica Evropske unije. Veliko je govora o tem, kaj vse bo država pridobila, vse premalo pa o tem, kaj bo s članstvom izgubila.
B. Šuljić foto: B. Šuljić
Čeprav so dejstva znana, nihče na Hrvaškem ne govori o tem, kaj bodo s sprejemom članstva v EU njeni in tuji državljani izgubili. Pravzaprav pišem o tem, česar pred letom, petimi, morda celo desetimi leti, ko so kupili barko ali gliser, lastniki niso niti razmišljali. Posameznik je kupil plovilo, ga registriral na Hrvaškem, pa čeprav ni tam nikoli živel, je pa imel plovilo privezano v kateri od njenih marin. Takšnih je več tisoč. Ljudje se niso množično tako odločali zgolj zaradi praktičnih razlogov, ker jim je všeč Jadransko morje in večinoma preživijo letni dopust na plovbi po atraktivnem hrvaškem morju, temveč so se na prvem mestu želeli izogniti davkom v svoji državi. Enako so se zadnja leta Hrvati večinoma odločali za nakup velikih in dragih jaht, ki so jih registrirali nekje v tujini, da so se izognili plačilu visokih trošarin. No, temu z vstopom Hrvaške v EU ne bo več tako, saj za vse članice veljajo enake davčne in carinske stopnje. To pomeni, da tvorijo vse članice celoto, ne glede na to, da imajo države različne davčne stopnje. Težko je vso zakonodajo laično razložiti, a tisti, ki se jih spremembe dotikajo, bodo vedeli, kaj jih čaka … Najenostavneje bo plačati davek in obdržati plovilo, kjer smo ga imeli doslej – na stalnem privezu v marini. Druga možnost je dvigniti sidro in zapustiti hrvaške vode ter poiskati privez kje izven držav EU. Najbližja je Črna gora, ki pa ima zelo omejene kapacitete privezov, medtem ko je Turčija za navtike znotraj EU že skoraj predaleč, poleg tega bi lahko po hrvaškem Jadranu in še dlje pluli v omejenem časovnem obdobju do največ šest mesecev.
Beg iz voda držav EU
V hrvaških marinah tako upravičeno vlada preplah, da bodo plovila, ki so registrirana na Hrvaškem, množično zapuščala države članice EU. Ukvarjajo se predvsem z vprašanjem, ali se bodo tudi na Hrvaškem navtiki odločili za selitev svojih plovil, kot se to zaradi povišanja davkov in dodatnih dajatev pričakuje v Italiji. Zapuščanje privezov bi močno prizadelo navtični turizem, zato poznavalci in zaposleni v navtiki opozarjajo, da odhoda ne bi smeli dopustiti. Večina plovil, ki so privezana v hrvaških marinah, je namreč v lasti tujih državljanov, v največji meri prebivalcev držav članic EU. Olajševalna okoliščina je, da v sredozemskih državah izven EU navtični turizem še ni na tako visokem nivoju in so kapacitete v lukah skromne – razen v Turčiji, kjer je v zadnjih letih navtika v izjemnem vzponu. Zaposleni v navtičnem turizmu in navtiki iz držav članic EU od oblasti pričakujejo, da bodo uspeli zadržati plovila na obstoječih privezih v hrvaških lukah in marinah. Slišati je bilo celo ideje, da bi lastnikom ponudili ugodnejše pogoje in nižje davke, da bi njihova plovila še naprej plula pod hrvaško zastavo. „Hrvaška se na spremembe ni pripravila, čas pa hitro teče,“ je situacijo komentiral predsednik uprave Marina Punat Grupe Krešo Žic. Lastniki plovil, ki so privezani v marinah, bodo morali plačati davek, edino vprašanje je le – kje, saj imajo države članice EU različne stopnje davka. „Najbolj modro bi bilo, da naša vlada vsem lastnikom, katerih plovila imajo hrvaško zastavo, ponudi ugodno davčno stopnjo in jih tako zadrži. Nasprotno bodo plovila registrirali v svoji državi in tam plačali davek oziroma zapustili hrvaške vode. Mislim, da tega ne bi smeli dopustiti,“ še dodaja Krešo Žic.
Kdaj bo čas sprememb
Hrvaška vlada je za plovila in navtike že sprejela en zakon, ki je imel negativne posledice – zgodbe o trošarinah ne bomo ponavljali, saj je vsem tako na Hrvaškem kot v tujini predobro znana. Po besedah Kreša Žica bi morale biti naslednje odločitve modrejše in tudi finančno bi bile koristne, če bi vladi uspelo zadržati čim več plovil, registriranih pod hrvaško zastavo. Pod vprašajem je namreč več sto milijonov evrov, četudi bi ponudili nižjo stopnjo davka. „Če bodo plovila registrirana pod tujimi zastavami, ne bo Hrvaška nič zaslužila, pa čeprav velja nenapisano pravilo, da se davki plačajo v državi, kjer se plovilo v največji meri zadržuje. Torej, bi to morala biti Hrvaška. Oblasti niso dovolj hitre pri odločitvah in ko bo Hrvaška že potrjena članica, bo prepozno za reševanje te situacije,“ je prepričan Krešo Žic. Reševanje problematike, ki zagotovo ni zanemarljivega pomena, bo teklo med pogovori Hrvaške z EU, vprašanje je le, koliko je Hrvaška pripravljena na enostransko reševanje problema. Pomemben podatek za vse lastnike plovil, ki imajo priveze na Hrvaškem, ne glede na zastavo, pod katero plujejo, je, da ne bodo potrebovali certifikata CE, če ga nimajo. Tako bodo prihranili velik strošek. Hrvaška je že v preteklosti v marsičem posnemala zakonodajo EU, ki velja za plovila za prosti čas na območju držav članic EU in nekaterih drugih (na Norveškem, v Švici, Turčiji in Tunisu). Zakonodaja se nanaša samo na reguliranje pravil pri nakupu plovil, medtem ko nadalje vse potrebno za registracijo določa vsaka država po svoje. Vsi, ki bodo svoja plovila na Hrvaškem registrirali najkasneje do 1. julija 2013, ne bodo imeli skrbi. Plovila, ki ga bodo registrirali pred tem datumom, ne bo treba ponovno registrirati, potrebni pa bodo stalni pregledi, ki pa sicer s CE certifikatom nimajo nič skupnega.
Nova plovila
Za registracijo novega uvoženega plovila oziroma za plovila, proizvedena na Hrvaškem, zaenkrat zadošča CE certifikat, ki ga izda hrvaški register plovil. Ker HRB (hrvaški register plovil, op. p.) nima dovoljenja s strani Evropske komisije za izdajanje CE certifikatov, so le-ti zaenkrat veljavni le znotraj Hrvaške. Po 1. juliju 2013 pa na Hrvaškem ne bo mogoča registracija plovila (domače ali tuje proizvodnje) brez omenjenega certifikata. Večina hrvaških proizvajalcev plovil se je reševanja problematike že lotila, ostali pa se bodo morali še pred tem datumom. Za zgled bi lahko bile druge države članice EU, ki so to že davno uredile, tako da kupec nima dodatnih skrbi in prejme ob nakupu vso potrebno dokumentacijo. Tudi če se dotaknemo uvoza rabljenih plovil za osebne potrebe, kupci ne bodo imeli dodatnih skrbi, v kolikor je mogoče dokazati, da je bilo plovilo že registrirano v kateri drugi državi članici EU. Brez težav ga bodo lahko kupci registrirali tudi na Hrvaškem, le plačilu trošarin in davka se seveda ne bo mogoče izogniti.
Certifikat CE je postal obveza leta 1998, vendar to ne pomeni, da imajo starejša plovila prepoved uvoza na Hrvaško, le dokazilo o registraciji v kateri od držav članic EU mora imeti. To pravilo velja že sedaj in bo gotovo tudi po vstopu Hrvaške v EU, sprememba pa bo pri uvozu plovil v profesionalne namene, kot je na primer čarter. Največjo težavo predstavlja uvoz rabljenih plovil iz držav izven EU, iz ZDA na primer, saj morajo lastniki za vsa plovila, najsi bodo nova ali rabljena, pridobiti CE certifikat. Bodoči kupci bodo zato zagotovo previdnejši in ne bodo kot so doslej, kupovali poceni, rabljenih plovil ameriških znamk brez certifikata, saj bodo pri registraciji v svoji državi naleteli na ne malo problemov. Naknadno pridobivanje CE certifikata namreč ni vedno mogoče, poleg tega je zelo drago in se za manjša plovila skoraj ne splača.
Koliko plovil iz držav članic EU je trenutno na privezu na Hrvaškem?
No, z nekaj matematičnega znanja je mogoče priti do okroglih številk, predpostavljam pa, da ni natančnega odgovora niti na vprašanje, koliko marin ima Hrvaška. Statistika je naštela, da imajo vse hrvaške marine skupaj okoli 16.000 privezov v morju in 8.500 mest na kopnem ter še okoli 30.000 privezov v pristaniščih. V okviru navtične ponudbe se omenjajo tudi podatki, da ima Hrvaška 97 pristanišč, od tega je 56 marin, v katerih je prostora za 15.900 plovil v morju in najmanj 5.000 na kopnem. Eno najbolj priznanih podjetij v navtičnih krogih, ko gre za statistične podatke, italijanska UCINA, vsako leto objavlja nove podatke in je na Hrvaškem naštela 134 marin s 16.000 privezi. Morda nekoliko bolj relevantni so podatki hrvaškega državnega zavoda za statistiko, ki piše o 98 pristaniščih in 60 marinah (od tega 10 na suhem) ter dodatnih 38 lukah in lučicah, s skupno 16.913 privezi. Na stalnem privezu so 31. decembra 2010 popisali 14.431 plovil, za leto 2011 pa še ni uradnih podatkov.
Največ plovil, kar 35,5 %, je bilo s hrvaško zastavo, 18,2 % z avstrijsko, iz Nemčije 15,3, ZDA 6,6, Slovenije 6 in Italije 5,3 % plovil. Ostale države iz vseh kontinentov sveta si delijo še ostalih okoli 13 %. Omembe vreden je podatek, da po večini lastniki plovil pod hrvaško zastavo niso hrvaški državljani, temveč tujci, ki pa v največji meri prihajajo iz držav članic EU.
Kako do CE certifikata?
prof. dr. ing. Roko Dejhalla
Evropi je bilo za izdajo certifikatov CE za plovila za osebno rabo ustanovljenih 30 institucij Notified Body, ki imajo dovoljenje s strani institucije Recreational Craft Directive opraviti ta postopek. Vse te institucije so enakopravne, tako da izdani certifikati veljajo povsod znotraj tržišča EU, za katero Notified Body institucijo se bo odločil proizvajalec plovil, pa je njihova avtohtona odločitev. Ena od njih, International Marine Certification Institute oziroma IMCI (www.imci.org), ima tudi na Hrvaškem svojo inšpekcijsko službo, ki opravlja del preverjanja na terenu, tako da pregleda tehnično dokumentacijo in plovilo ter izpolni vse potrebne obrazce, ki jih preda krovni instituciji IMCI, da razpolaga z njimi. Oni nato še enkrat izvedejo preverjanje plovila in dokumentacije ter izdajo certifikat CE. IMCI je največja certifikacijska hiša v Evropi, ki izdaja certifikate za plovila, namenjena osebni rabi, in ima pod sabo velik del evropskega tržišča ter stranke s celega sveta, medtem ko mreža inšpektorjev pravzaprav pokriva celo zemeljsko oblo. Inšpektor za hrvaški trg je prof. dr. ing. Roko Dejhalla, profesor na Tehnični fakulteti v Rijeki (tel.: 00 385 91 520 63 91; mail: roko@riteh.hr). Razširjeno je bilo mnenje, da je on edini organ na Hrvaškem za izdajo certifikatov, kar pa sam zanika. Zanj se namreč odločajo večinoma vsi domači proizvajalci zgolj zato, ker so potni stroški nižji, kot če bi inšpektor pripotoval iz katere druge države. Poleg tega je prednost tudi jezik. Razen na Hrvaškem je Roko Dejhalla aktiven tudi pri nas, kjer je priskrbel CE certifikate povečini vsem slovenskim proizvajalcem, med ostalimi tudi Seaway Group d.o.o.. Cene postopka so objavljene na spletni strani IMCI, a ne zajemajo plačila inšpektorju, saj so njegovi stroški povezani z mnogimi dejavniki, kot so število plovil, ki jih mora pregledati, velikost plovil idr. To je stvar sprotnega dogovora, zato ni zajeto v ceniku.
Plovilo za osebno rabo lahko nosi tudi do tri CE certifikate, ki potrjujejo, da plovilo ustreza temeljnim tehničnim zahtevam oblike in konstrukcije (Design and Contruction), da vgrajen ali izvenkrmni motor ustreza vsem temeljnim zahtevam, ki merijo hrup (Noise emission), da pogonski motor ustreza standardom o emisijah izpušnih plinih (Exhaust emission). Odgovornost torej nosita tako proizvajalec plovila kot proizvajalec motorja, poleg tega mora plovilo pridobiti še certifikat za opremo, kot so rezervoar in cevi za gorivo, krmilo in krmilni sistem, okna ipd., le da mora za te dele certifikate pridobiti proizvajalec opreme.
Na Hrvaškem zaenkrat še ni omejitve pri registraciji rabljenih plovil, kar se tiče starosti. Če ima certifikat CE, lahko lastnik plovilo ne glede na to, kje je bilo izdelano, registrira tudi na Hrvaškem. Starost plovila torej zaenkrat ni omejitev, medtem ko bo morala Hrvaška z vstopom v EU sprejeti zakonodajo, ki določa, da starejših plovil ne bo več mogoče registrirati.
