Saint Martin, Saba, St. Kitts In Nevis, Montserat, Antigua In Barbuda
Milan Farkaš foto: M. Farkaš
Letošnjo jadralsko avanturo smo začeli na letališču v Benetkah. Transfer iz Ljubljane do beneškega letališča se z lastnimi avtomobili ne splača, zato smo se odločili za prevoznika (Go Opti, op. a.) in se izognili stroškom goriva, cestnin in parkirišča ter prišli do cilja precej ceneje. Katamaran smo najeli pri Dream Yacht Charterju, ki je za Sunsailom in Moorings tretja največja družba za izposojo plovil, ki ima baze po celem svetu.
Pot
Let iz Benetk preko Pariza do Sint Maartena je potekal mirno, na cilj smo prispeli ob 14:45 po lokalnem času. Časovna razlika je -6 ur. Verjetno ste opazili imeni Saint Martin in Sint Maarten. Otok je namreč razdeljen na francoski in nizozemski del, ki je prostocarinska cona, zato so cene tam nižje kot v francoskem delu. Plovila lahko najamete v obeh delih, cene najema plovila pa se ne razlikujejo. Zanimivo je, da se vse marine nahajajo v laguni, v katero se vpluje pod enim od dveh dvižnih mostov. V Marigot bayu, ki je središče francoskega dela otoka, je kanal ožji, zato z večjim katamaranom ni varno pluti skozenj. Mosta se odpirata trikrat dnevno. Po prihodu v marino nas je čakalo presenečenje. Thiery, ki sem ga spoznal še kot vodjo baze na Sejšelih, je vmes postal vodja baze na Saint Martinu. Tako so bile vse formalnosti ob prevzemu katamarana opravljene zelo hitro, saj sem z njim večkrat sodeloval na Sejšelih. Po prevzemu smo odšli v bližnjo rent-a-car agencijo in si izposodili dva avtomobila, s katerima smo se odpeljali v nabavo v Philipsburg, ki je središče nizozemskega dela otoka. Razlike v cenah hrane in pijače so med cenejšim nizozemskim delom in dražjim francoskim 25 do 30 odstotkov, v primerjavi z našimi cenami pa so nizozemske okoli 10 odstotkov nižje. Supermarket je izvrstno založen. Pred odhodom iz Slovenije sem naročil članom posadke, da vsak ‘prešverca’ po eno domačo salamo, tako da imamo vsaj nekaj pri roki, ko te prime domotožje po domači hrani. Fantje so seveda prinesli vsak svojo, pa še za kakšen ‘štamperle’ domačega žganja je bilo zraven.
Saba
Posebnih načrtov rute tokrat nismo naredili, saj se je do sedaj to že večkrat izkazalo za nesmiselno, če greš prvič na neko destinacijo. Smo pa zvečer ob pijači imeli debato o možnostih, smeri vetra, vremenski napovedi in se odločili, da gremo na jug. Zjutraj, potem ko smo zaključili z izstopnimi formalnostmi, so nas fantje iz baze spremljali skozi plitvine v laguni do nizozemskega dela, kjer smo počakali, da so odprli most. Naš cilj je bil otok Saba. Do otoka je 25 milj plovbe. Razdaljo z vetrom v bok je katamaran premagal v slabih štirih urah. Dolgi valovi in veter med 12 do 18 vozli so nam pričarali prave jadralske užitke. Po pristanku v zalivu Fort bay smo opravili vstopne formalnosti. Otok Saba je nizozemsko ozemlje. Obala otoka je z vseh strani strma, središče je na vrhu, kjer je verjetno najvišje ležeča nizozemska vas z imenom The Bottom. Najvišji vrh otoka doseže 887 m višine. Ker je otok obdan z morskimi naravnimi parki, vam bodo seveda zaračunali tudi vstopnino, ki znaša tri dolarje na osebo. Na otoku je približno 1700 prebivalcev, imajo medicinsko fakulteto, ki jo obiskujejo študentje iz ZDA in Kanade, ki sta tudi ustanoviteljici fakultete. Pri vstopnih formalnostih bodo vedno zahtevali odjavni list iz prejšnje države. Brez tega ni vstopa. So pa na Sabi ljudje zelo prijazni. Tudi vasica na vrhu je lepo urejena in vredna ogleda. Do tja vas bo popeljal kombi. Ko boste urejali vstopno dokumentacijo, vprašajte uslužbenca, da vam pokliče taksi. Pred luko, ki služi za dovoz hrane in goriva na otok, so postavljene boje. Sam vam priporočam sidranje bolj vzhodno, na globini 20-25 m. Vrvi na bojah se mi niso zdele zaupanja vredne. Pričakujte, da vas bo valjalo, saj zaliv ne nudi dovolj zavetja pred valovi z vzhoda. Po ogledu otoka smo se vrnili na katamaran, še prej smo v luki opazili, kaj lahko naredi val, ki se vsake toliko privali izza otoka. Manjši čoln je končal sredi ceste, pred tem pa je bil v morju, vsaj tri metre stran od ceste. Zato niti ne pomislite, da bi se privezali v luki. Po večerji smo se s fanti dogovorili, da je bolje, da se zibljemo na poti proti Saint Kittsu kot na sidru.
Proti St. Kittsu
Tako smo ob enih zjutraj dvignili sidro in odpluli proti 37 milj oddaljenemu St. Kittsu. Pluli smo mimo Saint Eustatiusa, ki je prav tako nizozemski, vendar smo se odločili, da ga izpustimo. Del noči smo prejadrali, zadnji del pa motorirali. Na otoku smo pristali ob 9. uri zjutraj. Spet so sledile vstopne formalnosti, ki so nam pobrale debeli dve uri. Vsi, ki imate namen pluti po Karibih, lahko koristite novost za vstopno-izstopne formalnosti, in sicer eSeaClear. Doma se registrirajte preko povezave www.eSeaClear.com in boste vse formalnosti lahko uredili prek spleta. Na tej povezavi najdete seznam držav, kjer je možna uporaba te povezave. Prihranili boste veliko časa za izpolnjevanje formularjev. Druga možnost je, da si doma naredite popis posadke in ga kopirate. Za vsako državo boste potrebovali vsaj dva lista. Na St. Kittsu smo se privezali v marini Port Zante v mestu Basseterre na JZ strani otoka. Ko boste uredili formalnosti, vas bo že čakal kakšen od lokalnih taksistov, da vas popelje po otoku. Vsi karibski otoki so vulkanskega izvora in na vseh je bujna vegetacija. Na otoku živi tudi velika populacija opic. Vzemite si čas in se pustite peljati vodiču po otoku. V mestu najdete tudi pivovarno Carib, kjer lahko poceni obnovite zaloge piva, za pet zabojev smo namreč odšteli le 106 ameriških dolarjev. Po ogledu otoka smo se vrnili v mesto. Pred mestom je tudi pristan za potniške ladje, zato je ta del mesta urejen in poln trgovinic s spominki. Naslednje jutro smo zajtrkovali v mlečni restavraciji v starem delu mesta. Del mesta, kjer so trgovinice s spominki, se odprejo po 9. uri. Spet smo izgubili eno uro za ureditev izstopnih formalnosti, saj smo se odločili da se na Nevisu, sosedu St. Kittsa, ne bomo ustavljali. Odpluli smo do zaliva Majors bay na južni strani otoka, kjer smo se zasidrali in uživali v popoldanskem lenarjenju in plavanju v toplem morju. Na obali si lahko privoščite hladno pijačo, lahko tudi kaj pojeste ali ležite na mivki. Po večerji je sledil počitek, ob polnoči pa izplutje proti 38 milj oddaljenemu otoku Montserat.
Mesto duhov
Pluli smo mimo otokov Nevis in Redonda ter pristali na Montseratu ob 7. zjutraj v zalivu Little bay. Ta je postal vstopna luka potem, ko je glavno mesto in pristanišče Plymouth izbruh vulkana popolnoma uničil. Sidrate lahko južno od pomola, pazite, da boste pri tem pustili dovolj prostora za manevriranje večjih ladij. Vstopne formalnosti boste opravili v improviziranih objektih, policijo so na primer namestili v odslužen polpriklopnik – hladilnik. Tudi tukaj boste lahko najeli taksista, ki vas bo popeljal po otoku. Imeli smo srečo, saj smo bili ena prvih skupin, ki si je smela ogledati mesto Plymouth od blizu. Pravo mesto duhov. Ob izbruhu je umrlo sedem ljudi, kar ni veliko, ko vidite kakšno opustošenje je za sabo pustil izbruh vulkana. V hišah je še vedno inventar, vendar je vse prekrito z do 20 cm visoko plastjo pepela. Nekaj ulic je lava preprosto izbrisala ali odplaknila v morje, prav tako ni nič ostalo od pristanišča. Tudi plutje v tem delu otoka ni varno, saj dno še ni na novo sondirano in globine niso znane. Ob vstopu na zaščiteno področje je dobro imeti kopijo popisa posadke, saj jo policist, ki nadzoruje vstop na področje, zahteva. Prav tako ne izpustite ogleda filma o izbruhu vulkana v observatoriju. Na ljudeh se pozna, da jih je uničenje prizadelo in jim pustilo posledice. Veliko se jih je odselilo, tisti, ki vztrajajo, pa so bolj kislih obrazov. Zato je po ogledu padla odločitev, da otok zapustimo in odjadramo na Antiguo.
Nevarne vode okoli Antigue
Okoli otoka je polno vrš v vodi. Bodite pozorni, saj so plovci oziroma boje, ki označujejo vršo ali mrežo, med seboj povezani s plavajočo vrvjo. Najmanj trije povezani plovci so za eno vršo. Slabih 30 milj oddaljeno Antiguo smo dosegli v štirih urah, tako da smo še pri dnevni svetlobi sidrali. Med plovbo nas je ujela prava tropska ploha. Na Antigui je možno sidrati v English ali Falmouth harbourju, ki sta sosednja zaliva na južni strani otoka. Na zahodni strani se lahko privežete v marini v Jolly Beach Harbourju. Povsod je tudi možen privez v marini, razen v času Antigua sailing weeka in starta regate RORC 600. Odvija se februarja, Antigua Sailing Week pa konec aprila. Okoli otoka morate paziti na koralne grebene, ki jih je dovolj povsod, tako kot tudi posameznih koral. Mi smo samo v enem dnevu slišali pet pozivov na pomoč neprevidnih jadralcev. Morje je tod bogato z ribami. Če boste uporabljali pravo vabo, imate možnost ujeti tudi kakšno barakudo. Pri opravljanju vstopnih formalnosti si vzemite čas. Razburjanje ne pomaga, kvečjemu vam bo podaljšalo vse skupaj. Ko boste izpolnjevali papirje, bodite pozorni, saj vaš formular vsebuje sedem kopirnih listov, zato dobro pritiskajte s svinčnikom, če ne, boste pisali, pisali, pisali … Če je le možno, tempirajte čas vašega potovanja v času karnevala na Saint Martinu in start regate RORC 600. Običajno je to februar. V yacht clubu se zberejo vsi udeleženci regate in to zna biti veselo. Tu smo spoznali Slovenca, ki pol leta preživi na otoku. Po dveh dnevih, ki smo jih preživeli na otoku, smo se odločili odpluti proti Barbudi.
Spustimo St. Barth
Barbuda je nizek, 25 milj oddaljen otok. Najvišji vrh je visok 60 m. Otok je obdan s koralnim grebenom, sidrišče je na južni in jugozahodni strani otoka. V notranjosti je plitva laguna. Pri plovbi bodite pozorni, saj je vse polno koral. V starih časih so domačini ponoči zakurili ogenj na obali in tako privabljali ladje, ki so misleč, da jim kažejo plovno pot, razbili svoje ladje na vzhodni strani otoka, kjer še sedaj leži mnogo razbitin. Na Barbudi se lahko odjavite, tako prihranite čas na Antigui, vendar je do mesta Codrington 3 km pešačenja. Če boste imeli srečo, bo uslužbenec v Barbuda Harbourju, kar vam prihrani hojo po vročem soncu. Vsekakor lahko tam kupite jastoge. Potem, ko so fantje uredili izstop in kupili jastoge, sta Beno in Andro pripravila večerjo. Ostali so se malo sušili, saj jih je Rafl pri pristanku na obalo zvrnil z gumenjakom. Po večerji smo dvignili sidro in odpluli proti 60 milj oddaljenemu Saint Barthelemeyu. Ura je kazala 19.30. Nekaj časa je šlo na jadra, potem pa je veter ponehal in ni bilo druge kot motoriranje. Jadra sem pospravljal sam, saj so moji junaki pospali. Ves čas je bilo potrebno biti na preži, ker so v bližini jadrale, oz. bolj plutale udeleženke regate RORC 600. Ponoči je malo zapihalo, zato sem razvil jadra, vendar je po pol ure veter spet ponehal. Ob 3 zjutraj je prišel na smeno Josip. Ravno sem se približal St. Barthu. Bilo je zgodaj, zato sva se odločila, da St. Barth spustimo.
Nazaj
Ko me je Josip zamenjal, sem se ulegel kar v kokpitu. No, po desetih minutah sem bil spet na nogah. Zapletli smo se v vršo. Dvižna kobilica in nizek list krmila sta omogočila hitro rešitev problema. Zjutraj smo se zasidrali pred vhodom v laguno. Most odpirajo ob 9., 11. in 17:30 uri. V marini Simson Bay smo natočili gorivo, potem pa po laguni odpluli v našo bazo. V Marigot bayu, kjer je locirana baza, se je odvijal karneval. Skupine plešejo v povorki po ulicah mesta, pred vsako je kamion-vlačilec, na prikolici DJ in glasbena skupina, za vsako plesno skupino pa vozi avto z osvežilnimi pijačami. Vsega skupaj smo našteli sedem skupin. Po celodnevnem kroženju skozi mesto se povorka konča v karnevalski vasi. Prizorišče je podobno našim veselicam. V bazi so nas opozorili, da se tega predela izogibamo, saj je večinoma črnski in zvečer naj ne bi bilo varno sprehajati se tam okrog, vendar sva z Josipom vseeno šla pogledati, kako to izgleda. In res, bolj kot sva gledala okoli sebe, bolj sva bila prepričana, da sva med kakšnimi tisoč petsto ljudmi tam edina belca. Seveda so imeli tudi njihov priljubljeni barbeque, nama pa nihče ni hotel nič žalega, nasprotno, celo vabili so naju k šanku in naju spraševali od kod sva in podobno. Naslednji dan se nama je pridružil še Andro, tako smo skupaj degustirali dobrote z žara. Razne školjke, piščanci, svinjska rebra… Sledil je še ogled otoka z najetimi vozili. Kopali smo se na plaži Waikiki, ogledali smo si Philipsburg, kjer smo nakupili nekaj spominkov, ustavili smo se seveda na plaži pred letališčem, kjer je glavna atrakcija, ko letala priletijo tik nad glavami, večer pa preživeli v Marigotu. Opozorili so nas, naj med obiskom plaž v vozilu ne puščamo ničesar. Po otoku imajo lokalni mulci navado vlomiti v vozila, ki pripadajo turistom. Zjutraj je sledila predaja katamarana, slovo od Thierya in pot na letališče.
Nekaj podatkov
Za letalske karte so poskrbeli v Kompas Postojna, tel.:05 721 14 83. Cena povratne karte iz Benetk do Sint Maartena znaša cca 750 eur.
Katamaran smo najeli pri Dream Yacht Charterju. Cena katamarana Catana 50′ za 10 dnevni najem znaša 9800 eur.
Organizacija potovanja Modrin Bohinj d.o.o. , Milan gsm.: 041 596 835.
Bralcem revije Navtika Plus lahko omogočimo 10 % popust pri najemu plovil agencije Dream Yacht Charter.
