Slovenski čarterski gostje vsi po večini poznajo marino Kaštela v Kaštel Gomilici, na poti med Splitom in Trogirjem. Izhodišče za obisk otokov srednjega Jadrana je priljubljena destinacija, zato je tam prisotnih precej čarterskih podjetij. Naš namen pa ni pisati o marini in čarterju, temveč o zgodbi, ki jo v tem okolju pišejo lastniki marine. Za pojmovanje sodobnega egoističnega posameznika je prav neverjetna …
Dejan Ravter foto: D. Ravter
Ko je prišel Josip Berket, glava družine, kapetan dolge plovbe po poklicu, leta 1985 v avstrijski Gradec in pričel službovati v privatnem podjetju, sta bila sinova, ki danes vodita posle, stara štiri in šest let. Takrat ni niti pomislil na to, da bo ostal v tujini toliko časa, kot se je kasneje izkazalo. Tudi marina v rodnih Kaštelih v tistih časih ni bila predmet razmišljanja. Z leti se je nabralo nekaj denarja in s prijateljem, ki je živel na Hrvaškem, sta kupila nekaj plovil za čarter ter jih oddajala iz ACI marine v Splitu. Ideja o lastni marini se je rodila zaradi vse večjega nezadovoljstva s storitvami v Splitu, saj je bilo preveč, za posel pomembnih dejavnikov, odvisnih od dobre volje uslužbencev. Na mestu, kjer je današnja marina Kaštela, je bilo v takratnem času smetišče nekdanje tovarne Jugovinil in sanje o lastni marini so se zdele težko uresničljive, ideja pa je vseeno bila. Leta 2002, ko je čarterska flota Bavadria že nujno potrebovala prostor za lastno bazo, ki bi omogočila hitrejši razvoj, so pričeli z izgradnjo marine prav na mestu, ki so ga pred časom izbrali. Danes nudi Marina Kaštela okoli 400 privezov in gosti vrsto čarterskih podjetij. Vendar, kot že omenjeno, zgodba je širša in netipična, v skrajšani obliki pa jo pripoveduje kar glavni akter, g. Berket sam.
Josip Berket
»Z uresničevanjem ideje o marini, ki bi lahko ob dobrem vodenju postala motor dogajanja v Kaštelih, smo pričeli leta 2002, leta 2004 pa je že obratovala, vendar zaradi nenaklonjenosti vodilnih struktur kljub vsem načrtom in dokumentaciji do pred kratkim nismo dobili obratovalnega dovoljenja. Danes je posredno z marino povezanih vsaj tisoč delovnih mest, medtem ko jih dela v marini okoli tristo (gre za čarterje in druge storitvene dejavnosti). Kljub dobremu poslovanju marine in neobremenjenosti s krediti, kopičenje denarja ni bila nikoli naša prioriteta, saj velik del zasluženega denarja vračamo v skupnost. Tako je Marina Kaštela sponzor veslaškega in jadralnega kluba, ki sta obstajala že prej, ter ženskega in moškega odbojkarskega kluba, za potrebe katerih je bila zgrajena tudi športna dvorana na prostoru marine. Vključevanje mladih v šport in njihovo štipendiranje je tako ena naših prioritet in omeniti moram, da z zaposlovanjem po svojih močeh pomagamo tudi pri vključevanju ozdravljenih odvisnikov v skupnost. Poleg tega smo sponzorji projekta ‘Mirno more’, ki omogoča otrokom z diabetesom dopustovanje na jadrnicah …
Domačinom, ki imajo lastna plovila, smo vzhodno od marine omogočili urejene komunalne priveze, da pa ne bi ostalo le pri tovrstnih ugodnostih, se vključujemo še v sponzoriranje kulturnih prireditev. Precej nejevoljno se spominjam preteklih časov in borbe za to, da so posamezniki spremenili mišljenje in podprli projekt marine. Nekateri šele, ko je bila zgrajena ali celo po tem, ko sem pred dvema letoma kot kandidat neodvisne liste zmagal na volitvah in postal župan Kaštelov. Imam svoje mnenje o gradnji marin na Jadranu – marine na obali namreč po mojem mnenju prispevajo k izboljšanju kvalitete obale, medtem ko marine na otokih ne. Sam se zavzemam, da bi bile marine v mestih na obali in otokih, nenaseljeni zalivi pa naj ostanejo nedotaknjeni, tam lahko gostje s plovili sidrajo ali se vežejo na boje. Marine v mestih ali vsaj v neposredni bližini le-teh pomenijo tudi delovna mesta za prebivalce, ne le v marinah, temveč tudi na področju ostalih storitev. Naša (hrvaška, op. a.) največja prednost pred na primer Italijo so prav otoki, kjer je ogromno zalivov in vsako tam zasidrano plovilo pomeni privaten apartma s plažo. To je nekaj najlepšega in marine v zalivih bi jih spremenile v neatraktivne. Vendar bo, kot sem omenil, na Hrvaškem potrebna sprememba v glavah, saj je vse preveč projektov takšnih, ki namesto pozitivnih učinkov razvrednotijo okolje. To pa je naše največje bogastvo.«
Jadralci mariborskega JK Krmar organizirajo za svoje člane vsako leto regato z izhodiščem v Marini Kaštela.
