Sredi maja letos, med tednom, sem sedel z glavnim urednikom Navtike plus v Trustu na kavi. Ne vem več, o čem sva debatirala, ko je mimo prišel Šaci. Najprej pozdravil, še kaj povedal, ampak zapolnil sem si, to kar je sledilo. Takrat se mi je njegova izjava zdela toliko verjetna, kot če bi danes rekel, da bodo učiteljem za polovico povišali plače.
Rekel je: »Ha, mali Zelko pa gre na olimpijado!«
Nisem razumel, kaj je želel povedat.
»Kakšno olimpijado?« sem vprašal precej zmedeno.
»Ja, v London.« odgovori. »Zaradi odličnega rezultata na svetovnem prvenstvu.«
»Nemogoče,« mu odgovorim, „veš, da bi vedel, saj sem član izvršnega odbora JZS, ki potrjuje olimpijske kandidate. Tudi kvalifikacije so bile zaključene že aprila. V London gre Hmeljak. Kje si tê to čul?«
»V Večeru piše,« sem dobil odgovor, ki mu nisem mogel verjet.
Kupil sem Večer in v članku z naslovom »Zelko si je prijadral London« prebral, da si je Žan Luka Zelko, član Brodarskega društva Sidro, z 52. mestom med 168 nastopajočimi na svetovnem prvenstvu v nemškem Boltenhagnu, prijadral nastop na olimpijskih igrah in da bo, s 17 leti najmlajši tekmovalec jadralnega razreda laser standard v zgodovini olimpijskih iger.
Za Žana sem navijal ves čas svetovnega prvenstva. Bil sem navdušen nad njegovo uvrstitvijo v zlato skupino, še posebej zato, ker je eden od slovenskih trenerjev konec aprila izjavil, da je uvrstitev katerega koli Slovenca v zlato skupino na svetovnem prvenstvu razreda laser znanstvena fantastika.
Nič mi ni bilo jasno. Svetovno prvenstvo razreda laser se je končalo 10. maja. Izvršni odbor Jadralne zveze Slovenije pa je 9. marca 2011 sprejel sklep, da se slovenski interni izbor olimpijcev začne z regato svetovnega pokala konec aprila 2011 v francoskem Hyeresu in se z regato v Hyeresu konec aprila 2012 zaključi.
Poklical sem Alana, člana strokovnega sveta za vrhunski šport pri JZS, če kaj ve o tem. Njegov odgovor me je še bolj presenetil. Strokovni svet je namreč sprejel sklep, da se Žan Luko Zelka predlaga za olimpijskega kandidata OKS-u, sklep pa mora pred tem potrditi še izvršni odbor.
Tako me sklic korespondenčne seje izvršnega odbora naslednje jutro ni več presenetil. Moje stališče sploh ni bilo vprašljivo. Glasoval sem proti in glas utemeljil s tem, da se je izbor olimpijske posadke zaključil z regato v Hyeresu, da je po kriterijih za izbor olimpijskega potnika v razredu laser krepko na prvem mestu Karlo Hmeljak in da je lahko le on potnik za London v tem jadralnem razredu. (opomba: V vsakem jadralnem razredu lahko na olimpijskih igrah nastopi samo ena posadka iz iste države.)
Sledila so številna vprašanja in zahteve članov izvršnega odbora strokovnemu svetu za vrhunski šport za dodatna pojasnila. Koga bomo pravzaprav poslali na olimpijado, če Zelka izglasujemo za olimpijskega kandidata? Kako bomo izbirali med njim in Hmeljakom? Kaj bomo s tem, če Zelka imenujemo za olimpijskega kandidata, dosegli?
Na vprašanje »Koga pošiljamo na olimpijado, če se sklep sprejme?« je smo dobili odgovor:
»… Pri vsem tem gre samo za prijavo in registracijo vrhunskega dosežka športnika (izpolnitev kvote (norme države) za nastop na POI2012) pod okriljem JZS pri OKS. To pomeni dvig ratinga JZS glede tekmovalnih uspehov pri OKS …
… V primeru potrditve sklepa SSVS s strani IO JZS in nadaljevanja postopka pri OKS, in po eventualnem imenovanju s strani OKS za olimpijskega kandidata ter podpisu pogodbe z OKS to pomeni omogočitev pridobitve dodatnega financiranja …
… V nobenem primeru pa to tudi slučajno ni v nikakršni povezavi z olimpijskim kandidatom Karlom Hmeljakom.«
Odgovor na nadaljevanje prejšnjega vprašanja »Hmeljaka? Zelka? Ali se še ne ve?« pa se je glasil:
»Kot si že pisal (opomba: mišljen sem pisec teh vrstic), smo imeli interne kriterije za Laser in po teh kriterijih je lahko potnik za POI 2012 Hmeljak.«
Nič ni spremenilo mojega mnenja. OKS je poznal kriterije, ki jih je JZS postavila za izbor olimpijcev. Le zakaj bi financirali dva kandidata, če je eden od njiju že izbran? Jasno smo postavili kriterije in prepričan sem, da se moramo lastnih pravil v dobro slovenskega jadranja dosledno držati.
Čez vikend sem bil član organizacijskega in regatnega odbora državnega prvenstva ORC in One Sails Cupa in sem odgovarjal samo na z regato povezane telefonske klice. Med klici, na katere nisem odgovoril, je bil tudi klic mojega nekdanjega trenerja in srednješolskega razrednika Ferda Arnuša, danes predsednika Brodarskega društva Sidro. Vedel sem, zakaj me kliče … Klic sem vrnil v nedeljo zvečer. Bilo mu je znano, da sem na korespondenčni seji že glasoval proti. Ni se mu zdelo prav, da sem kot nekdanji član Sidra glasoval proti imenovanju Zelka za olimpijskega kandidata. Bil je celo mnenja, da bi moral izkazat nekaj lokal patriotizma in Zelka podpreti. Potem je prisluhnil mojim argumentom in imel sem občutek, da me je razumel. A sem se očitno zmotil. Že v torek smo člani IO JZS prejeli pritožbo BD Sidro, ki jo je podpisal prav Ferdo. 14. junija pa je poslal še bistveno bolj vljuden dopis, kot ga je namenil IO JZS Bogdanu Gabrovcu na OKS. V dopisu ga je seznanil z Zelkovimi rezultati, v ne ravno lepo luč postavil Hmeljakove rezultate in predlagal, da OVŠ pri OKS imenuje za olimpijskega kandidata Zelka.
Ferdo je OKS-u pisal tudi, da njihovi kriteriji zahtevajo, da forma tekmovalca ostaja vsaj na nivoju preteklega leta, ko je tekmovalec dosegel olimpijsko normo, kar pa za Hmeljaka naj ne bi držalo, čeprav je na obeh regatah svetovnega pokala, na katerih je nastopil v letu 2011 in 2012 dosegel letos boljši rezultat. Tako je rezultat v Hyeresu izboljšal za 24 mest, v Weymouthu za 27 mest, na vseh ostalih regatah pa je v letu 2012 primerljivo napredoval.
Karlo bi se po zaključku kriterija konec aprila lahko odločil podobno, kot se je Vasilij Žbogar in se svetovnega prvenstva sploh ne bi udeležil. S svojo strokovno ekipo pa je ugotovil, da je na startu premalo agresiven. Na svetovno prvenstvo je potoval predvsem zato, da v popolni konkurenci preizkusi taktiko agresivnejšega starta, kar ga je zaradi dveh diskvalifikacij na startu tudi stalo boljše uvrstitve. Ferdo je to v pismu OKS-u izkoristil in zapisal, ni dosegel rezultata, ki bi ga moral po kriterijih OKS (da bi lahko ostal olimpijski kandidat). Ob tem pa je popolnoma pozabil, da je le dva tedna prej Zelko z dvema diskvalifikacijama zaradi prezgodnjega starta na regati v Hyeresu premagal le tri nasprotnike. Takšna pisanja zagotovo ne dvigujejo ratinga JZS pri OKS, kot si je želel strokovni svet za vrhunski šport. Po vsem tem pa so, predvsem med Mariborčani, začele krožiti govorice, da sva jaz in predvsem Juta Ošlak Kranjc Zelku preprečila odhod na olimpijado. Govorice so dosegle Juto celo v šoli jadranja na deski in kajtanja v Črni gori.
Juta je neljubo presenečenje doživela še septembra, ko si je ogledala regato v Mariboru, kjer je Ferdo tudi njej, kot nekdanji članici Sidra in rojeni Mariborčanki, očital pomanjkanje lokal patriotizma in odločilni glas proti Žan Luku Zelku, kot olimpijskemu kandidatu.
Sedaj, ko bi se strasti po navdušenju ob dobrem Zelkovem rezultatu na SP in po razočaranju, ko upravičeno ni bil imenovan za olimpijskega kandidata, že zdavnaj morale pomiriti, težko razumem takšne očitke.
Oba z Juto sva glasovala v dobro slovenskega jadranja, kot se za člana izvršnega odbora Jadralne zveze Slovenije spodobi in ne lokal patriotsko, kot bi si nekateri želeli. Žan Luka Zelko je zagotovo izjemno perspektiven jadralec, ki lahko, če bo trdo in dovolj strokovno delal, v prihodnosti poseže tudi v sam svetovni vrh. Iz srca mu želim, da si prijadra Rio in še kakšno olimpijado in da si tam prijadra tudi kolajno. Londona pa si, kljub časopisnemu naslovu, žal ni prijadral.
