Kam pa vidva za novo leto? Vprašanje, ki je pravzaprav rutinsko in prav tako dolgočasni so tudi povečini odgovori. Zato toliko več začudenja, ko odgovoriš: ah, malo bova šla jadrat …
Dejan Ravter foto: D. Ravter
S prakso preživljanja novega leta na jadrnici sva s Špelo pričela lani in ker se je vse izteklo več kot dobro, je tudi za letošnje novo leto padla odločitev – na jadranje! Seveda ni vse tako enostavno, sploh, če je na barki razmerje med spoloma izenačeno. Pravzaprav je popolnoma vseeno, kakšna jadra in če jih sploh ima jadrnica, koliko je velika in kje jo bova prevzela – najpomembnejše je GRETJE. In to takšno, ki tudi deluje, po možnosti. Tako sem se že na samem začetku znašel pod pritiskom, saj na jadranski obali ni ravno običaj, da bi se okoli novega leta dopustniki prerivali v vrsti za najem jadrnice. Prej obratno, ko pogledaš po čarterskih flotah, so vsi pomoli polni, jadra varno spravljena v skladišča in v pisarnah ni žive duše. Če upoštevamo še dejstvo, da je večina manjših jadrnic brez gretja, se kljub temu da jih je na privezih kakšnih tisoč, pojavi problem. Ko problem, imenovan jadrnica, rešiš, se pojavi drugi, ki je še težje rešljiv – VREME. Tukaj na žalost še molitev kaj malo pomaga, bolj velja pravilo, da sreča spremlja hrabre. In nama se je tudi letos fantastično izšlo – sonce, temperature čez dan krepko preko deset stopinj in prej premalo, kot preveč vetra za bolj varno počutje.
Petek, 28.12. 2012
Prevzem jadrnice v Sukošanu. Marina je tako zelo zapuščena, da še mačk ne vidiš, vse je zaprto, le tu in tam je videti kakšnega zdolgočasenega marinerota v svoji utici. Popoldnevi so kratki in pade odločitev, podprta z napovedjo orkanske burje proti jutru – izlet v Zadar. Seveda z avtom. Za razliko od Sukošana, je Zadar mesto in čutiti je pred novoletni vrvež, sprehod skozi staro mestno jedro je prijeten, a mraz kljub temu začne najedati nežnejši del najinega dueta in treba je nazaj. Gretje na barki deluje, vremenska napoved tudi. Proti jutru preverjam privezne vrvi in hvalim boga, da nisem izplul – burja zavija in jadrnica drhti ob sunkih vetra.
Sobota, 29.12. 2012
Jutro je nekoliko sveže, a vreme fantastično. Ko izplujeva , imaš občutek, da bi videl do Italije, če ne bi bili v napoto otoki in bi Zemlja bila bolj ravna. Cilj danes je Brbinj na Dugem otoku, varen zaliv, kjer poleti mrgoli bark. Popoldne prispeva in slika je ravno obratna od tiste poletne. Nikjer nikogar, v severovzhodnem delu celo ena sama boja, ki jo uporabiva. Seveda zastonj, saj mimo v vsem večeru pripluje le ribič v majhnem čolnu, ki pozdravi in nadaljuje s plovbo proti pomolu, ki je mimogrede tudi popolnoma prazen. Noč brez sapice, polna luna in, če bi bilo kakšnih deset stopinj več, bi bil užitek spati na prostem. Tako pa Webasto opravi svoje.
Nedelja, 30.12. 2012
Cilj marina Piškera na Kornatih. Ena najdražjih na Jadranu, sploh, ker v paketu obračunajo še vstopnino v nacionalni park. Tokrat bova naredila biznis – zastonj plovba in spanje v Kornatih! Izplujeva iz Brbinja, postanek v Zaglavu, kjer dotočiva gorivo, Webasto ima namreč svoje potrebe, nato pristanek za malico v Saliju. Nekoč se je okoli novega leta tukaj zbralo precej plovil, sedaj pa že drugo leto ni bilo nikogar. In to skoraj dobesedno, kajti sva edina, ki se priveževa na obalo – lani je bila vsaj še ena jadrnica s slovensko posadko. Legendarni Maritimo obratuje, zato spijeva kavico in izveva, da bo za Silvestrovo po 17. uri zaprt. Menda večina domačinov v tem času pobegne v Zadar. Kakšna ironija, midva beživa stran od mest, ti tukaj pa silijo v gnečo… Plovba skozi Kornate poteka v stilu, sama, le tu in tam kakšen ribič. Piškera deluje kot zapuščena baza na nekem drugem planetu. Nikjer nikogar, pomoli ločeni od kopna, le en je pogojno prehoden. Enaka slika okoli restavracije, prevrnjene mize, a kontejnerji za smeti so vseeno tam. Od nekod se pojavita dežurna marinerota in prijazno dovolita koriščenje ‘uslug’. Sončni zahod na Piškeri je vedno nekaj posebnega in tudi tokrat se ne izneveri tradiciji.
Ponedeljek, 31.12. 2012
Zjutraj pihne hladen in precej neprijeten severnik, zato se takoj po (poznem) zajtrku odveževa in izkoristiva ugoden veter za plovbo skozi Kornate. Ko sva mimo Smokvice, uganite, če je bila v zalivu privezana kakšna barka, veter ugasne in na Kaprije priplujeva s pomočjo motorja v zgodnjih popoldanskih urah. Ravno tako zgodaj, da ujameva lastnika trgovine in malo dopolniva zalogo. Bife zraven je sicer zaprt, a povezan s trgovino in trgovec se za nekaj minut spremeni v gostinca, midva pa dobiva pijači. Mimogrede vprašam, kako je kaj z elektriko in edina stranka v trgovini je slučajno prav Goran, ki je odgovoren za pomol – popoldne bo elektrika pravi in strogo zabiča, da se priveževa na krmo, saj bi naj kasneje prispelo pet ali šest slovenskih jadrnic, ki imajo rezervirano privezno mesto. Ojoj, si misliva in ideja o praznovanju na Kaprijah naenkrat ni več tako dobra, kot se je zdelo. No, Goran ni vedel, da tudi Slovenci nismo več tisto, kar smo nekoč bili in na pomolu sva to noč ostala sama. Približuje se polnoč, Špela speče v pečici že tradicionalno vrhunsko svinjsko pečenko, zraven sicer pijeva rdeče vino namesto belega, a komu mar. Okoli 22. ure se podava malo v ‘življenje’. Bife je odprt, gostilničar, ki je sicer vodovodar in nadomešča preko zime ta pravega, dva domačina in midva. Pogovor klasičen – o otoku, evropski uniji, Soveniji in malo ribolova za povrh. Kmalu je ne ravno vrhunske Plavine dovolj, ura gre proti polnoči in treba je na barko. Ob polnoči odpreva šampanjec, slavje na obali se prične – dve petardi in nekaj raket …
Torek, 1.1. 2013
Zjutraj, no, bolj proti poldnevu naju na pomolu in v kokpitu pričaka natanko dvaindvajset sestradanih mačk. Sledi odločni mačo nastop, pravzaprav sem s čakljo opletal naokoli in moral pošteno paziti, da živali le prestrašim, ne pa tudi udarim, saj bi me nežnejša polovica hitro proglasila za vse drugo, razen človeka. Plovba proti Sukošanu, postanek v Zaklopici na Pašmanu in tankanje goriva v Biogradu, nato pa ob zahodu pristanek v marini. Pa je še eno novo leto na jadrnici za nama …
Nekaj nasvetov
– posebno pomembna so oblačila, saj se čez dan v glavnem zadržujete na prostem. Ob obveznih jadralnih oblačilih pridejo zelo prav tudi dober volnen pulover, kapa in rokavice – mimogrede, letos tega skoraj nisva potrebovala;
– hrano in pijačo kupite prej, nekaj tudi po možnosti doma. Zimske temperature so primerne tudi za transport kakšnih lažje pokvarljivih izdelkov, predvsem pa je vino pri nas precej cenejše kot na Hrvaškem. Odličen je tudi predpečen kruh oziroma pekovski izdelki, ki jih lahko sproti vsak dan dopečete v pečici in ni ga boljšega zjutraj ob kavi;
– poraba goriva je večja zaradi kurjave v jadrnici, zato poglejte večkrat na števec, ki po navadi ni linearen in težko natančno določite nivo v rezervoarju. Bolje večkrat tankati, kot ostati brez goriva;
– ko pristajate v pristaniščih in marinah, se boste povečini odločili za bok plovila, saj je vse prosto. Bodite pozorni na muringe, saj jih skoraj povsod pustijo preko zime v vodi in prisilno kopanje pozimi ni tisto, kar si želite za novo leto;
– marsikdo ne ve, da je efekt mrzlega zraka na jadra precej močnejši od poletnega vročega, zato bo treba jadra krajšati prej kot poleti.
