Od uvedbe ciklusa regat Pokala Slovenije za potovalno-regatne jadrnice je minilo že osem jadralnih sezon, začenja pa se že dveta. Potem, ko je Pokal Slovenije v začetku pritegnil veliko število jadrnic, je v naslednjih letih njihovo število še naraščalo, kasneje stagniralo, v sezoni 2010 pa je prišlo do bistvenega upada števila udeležencev. Prva letošnja regata ni pokazala, da bi se lahko v letošnjem letu trend spremenil.
Kje so razlogi za upad udeležbe? Verjetno jih je več, zagotovo pa je k zmanjšanju števila udeležencev pripomogla tudi recesija. Z recesijo se nimam namena ukvarjati, bolj me zanimajo ostali vzroki.
Kdo so pravzaprav jadralci, ki se udeležujejo Pokala Slovenije? Zagotovo so vsaj nekateri zelo kakovostni, če ne vrhunski jadralci, s pripravljenimi posadkami, ki jih zanima predvsem kvalitetno jadranje. Zagotovo veliko večino zanima doseganje čimboljših rezultatov. Zagotovo so nekateri resni rekreativci. Zagotovo so nekateri ljubitelji jadranja in veseljaki, ki jim ob regati veliko pomeni tudi zabava po regati.
Število slednjih je po mojih opažanjih v zadnjih sezonah najbolj upadlo za kar sta verjetna dva razloga. Ljubiteljem jadranja in veseljakom ni ravno potrebna regata, da uživajo v jadranju. Vse večje število tehničnih regat s številnimi manvri in čakanji med plovi jim ni prav po godu. Prav tako je regata, ko upoštevš tudi štartnino relativno (po nepotrebnem) drago veseljačenje, sploh še, če moraš (kot je običajno) pijačo na zaključni prireditvi posebej plačat.
Po drugi strani pa je delež posadk, ki se regat udeležujejo z resno in uigrano posadko vse večji. Iisti, ki se ne uspejo ustrezno pripraviti pa vse pogosteje ostajajo doma oziroma v marini, saj vse težje konkurirajo za visoke uvrstitve.
Najpomembnejši razlog za upad števila udeležencev pa je verjetno razdelitev jadrnic v tekmovalne skupine. Medtem, ko so se jadrnice sprva delile na razrede glede na njihovo dolžino in nadalje na vrste »regatne« in »potovalne« že tretje leto te delitve ni več. Pred uvedbo tekmovanj za pokal je na regatah v Sloveniji nastopalo približno štiri petine jadrnic, ki se po znani formuli razvrstijo med potovalne. Kasneje je ta delež nekoliko upadel, z uvdebo handicap sistemov pa se je bistveno znižal.
Jadralna zveza je leta 2007 vzporedno s tekmovanjem v odprtih razredih začela uvajati ORC handicap sistem, ki bi naj na osnovi teoretičnih izračunov handicapa izenačil rezultate manj športnih jadnic s tistimi bolj športnimi. Na žalost, pa je sistem ORC takšen, da tega ne naredi ampak za doseganje vrhunskega rezultata zahteva hi-tech posebej konstruirane barke, prilagojene ORC formuli.
Število jadrnic je do leta 2008 še raslo in raslo je število bark z ORC certifikati, leta 2009 je bila delitev na regatne in potovalne ukinjena, leta 2010 pa je izredno padlo tudi število izdanih certifikatov. Najtežje je odgovoriti prav na vprašanje zakaj je po sprva precej velikem zanimanju za handicap sistem lansko leto močno upadlo število izdanih certifikatov. So bili jadralci razočarani nad učinkovitostjo pri nas uvedenega ORC Club handicap sistema? Lasniki bark niso pripravljeni plačati meritev bark in certifikatov?
Vsekakor lahko ugotovimo, da je pokal Slovenije izgubil del svoje privlačnosti in del tekmovalcev, s tem pa tudi splošno zanimanje zanj. Ob tem pa se jasno kaže, da tudi v Sloveniji jadranje na regatno-potovalnih jadrnicah postaja vse resnejša oblika jadranja in vedno manj zgolj zabava.
