Jadralna zveza Slovenije je bila zadnji dobri dve leti razklana, kot še nikoli. Potem, ko je bil maja 2009 praktično soglasno za predsednika izvoljen Igor Lah, se je razkol med jadralci začel po njegovem odstopu, na skupščini maja 2010. Takrat se je volilo novega predsednika, ki bi naj zasedel predsedniško mesto namesto Laha in dokončal njegov mandat. Kandidata sta bila dva, izvoljeni Gregor Veselko in Igor Pogačar.
Začelo se je že na skupščini in nadaljevalo po njej. JK Jadro je oporekal veljavnost nekaterih pooblastil za zastopanje na skupščini in končno spodbijal veljavnost skupščine na sodišču.
Zaostrovanje je sledilo na skupščini decembra istega leta. Potem ko skupščina junija ni potrdila niti delovnega niti finančnega načrta, ki ga je predlagal izvršni odbor, decembra na predlog izvršnega odbora ni bilo izvoljeno niti delovno predsedstvo. Takoj po tem, ko je bilo oblikovano delovno predsedstvo na predlog ‘opozicije’, je izvršni odbor podal kolektivni odstop, vendar je skupščina razrešila le pet od devetih članov izvršnega odbora in izvolila novega podpredsednika ter štiri člane izvršnega odbora. Za nadaljnje dogajanje pa je bil posebnega pomena desetkratni dvig članarine, ki ga je z ‘zlobiranimi’ glasovi sprejela skupščina in je v dneh po skupščini sprožil širok revolt med člani.
Dogajanje v naslednjih dveh mesecih in pol je jadralno zvezo dokončno razdelilo. Predsedujoči decembrske skupščine je najprej umaknil podpis z zapisnika skupščine, ker je ugotovil, da so nadzorniki zveze s tem, ko so na skupščini glasovali kot predstavniki svojih društev, kršili statut. Kot odmev na dogajanje so sledile zahteve številnih posameznikov in društev za sklic izredne skupščine. Pisnih zahtev društev je bilo kar 34 in Veselko, ki je sicer podal odstopno izjavo, vendar njega in še treh članov IO skupščina v nasprotju s preostalimi petimi ni razrešila, je sklical sejo izvršnega odbora. Seje se decembra izvoljeni člani IO niso udeležili, zaradi česar je bila nesklepčna. Veselku je preostalo še edino, da je sam sklical izredno skupščino. Takoj po tem so se novoizvoljeni člani IO sestali sami, razglasili, da je JZS brez predsednika in iz JZS izključili 64 društev ter sklicali skupščino zveze, na kateri je imelo pravico sodelovanja le štirinajst društev.
Skupščina, ki jo je sklical Veselko, je februarja ponovno izvolila staro vodstvo in potrdila staro članarino. Skupščina štirinajstih društev pa je marca izvolila nov izvršni odbor in Aljošo Tomaža za predsednika. Dobili smo zvezo z dvema predsednikoma in vsemi podvojenimi organi. Spor je dosegel svoj vrh in vložene so bile nove tožbe. Tako zaostrena situacija v JZS traja že dobri dve leti. V tem času upravna enota v Kopru noče vpisati nobene spremembe v registru društev – ne sprememb statuta ne novega zakonitega zastopnika. Novi vpisi v register bodo menda omogočeni šele, ko bodo vse tožbe na sodišču razrešene ali umaknjene.
Ne glede na vse našteto in ne glede na to, kdo koga priznava za predsednika, pa je letos leto volitev novih organov JZS. Zaenkrat je volilno skupščino sklical IO pod vodstvom Gregorja Veselka. Potekala je 9. januarja, vendar so bile volitve preložene na naslednjo skupščino, ki bo 20. marca. Predlog o preložitvi volitev na mesec marec je podal predsednik, po tem, ko so se v zakulisju skupščine pokazale možnosti, da se v vmesnem času poenotijo nekatera stališča in izvoli vodstvo, ki bi bilo sprejemljivo za vse sprte strani. Sedaj pa vas, dragi pogajalci, kdor koli že ste; predsednik(a) zveze, predsedniki društev, sive in manj sive eminence, jadralske legende, pomembneži in nepomembneži; pozivam: pogajajte se v dobro slovenskega jadranja! Pozabite na lastne in klubske kratkoročne interese! Pozabite za trenutek tudi na svoj ponos, če bo le to v prid uspešnosti pogajanj!
Ne pozabite, da se jadranje ne začne in ne konča ne na Obali, ne z olimpijskimi in mladinskimi razredi. V Sloveniji se jadra od Gajševcev do Bohinja in od Bohinja do Seče! Mnogih jadralcev pogajalci še poznajo ne. Ti niso vrhunski športniki, si pa zaslužijo svoje mesto v jadralni zvezi – že zgolj zato, ker jadrajo in jadranje promovirajo po vseh skritih kotičkih naše domovine.
Kdo vse bo član v organih, ki jih izvoli skupščina (izvršnem odboru, nadzornem odboru in kdo bo disciplinski sodnik), niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se združi stroka in da na področju, kjer je primernih ljudi najmanj, slovensko jadranje spet zadiha na ena pljuča. Pomembno je, kdo bo sestavljal strokovni svet, kdo vodil regatne funkcionarje ter da sistem usposabljanj ostane vsaj na obstoječem nivoju. Za uspešno strokovno delo je pomembno, da se tudi v svet trenerjev imenuje posameznike, ki so pripravljeni resnično zavihati rokave in delo zastaviti podobno kot v zvezi učiteljev in trenerjev smučanja znotraj smučarske zveze. Za množičen šport pa bodo morali s svežimi idejami poskrbeti člani sveta za žensko in za potovalno jadranje.
Že pred volilno skupščino se dogovorite o vseh organih JZS, tudi o tistih, ki jih ne izvoli neposredno skupščina, ampak izvršni odbor – le tako bodo na skupščini vsi vedeli, za koga glasujejo. Pa ne pozabite, da JZS nujno potrebuje nov statut in ne samo sprememb volilnega sistema. Potrebno je na novo zastaviti celotno strukturo zveze in ohraniti enakopravnost med člani pri odločanju na skupščini, aktivnejšim društvom pa dati na razpolago neposredne vzvode vplivanja in odločanja pri delu naše krovne organizacije.
Sam imam po osmih letih dela v izvršnem odboru JZS jadralske politike in spletk vrh glave in ne mislim kandidirati v noben organ, ki ga voli skupščina, sem pa, če bom zaželen, še pripravljen pomagati, vendar na bolj konkretnih področjih dela.
Volitve zagotovo ne bodo odnesle vseh tistih, ki so v zvezi iskali koristi za svoje društvo ali celo sorodnike in tudi tistih ne, ki so z odločanjem v organih zveze sebi zagotavljali solidno plačano delo. Pa vendar upam, da bo po volitvah vse drugače!
