Od A do Žvan – GLOBALIZACIJA IN VRTIČKARSTVO

0

Ko je John Bertrand s svojo popolnoma avstralsko posadko prvič v zgodovini, danes že davnega 1983, odnesel America’s Cup Američanom, so posamezni Jugoslovani že igrali košarko v NBA, Rusi pa so ob košarki še igrali hokej v NHL. To so bili časi, ko se mediji, razen v Avstraliji in Novi Zelandiji, za jadranje niso kaj prida zanimali.

Kasneje sta razvoj medijev in sponzorji gnala drug drugega in jadranje bolj približala širšim množicam. Več denarja pa je prineslo tudi možnost iskanja dražjih, vendar boljših jadralcev, trenerjev, inženirjev,… Tako tudi nacionalnost ni bila več pomembna.

Kdo je zmagal zadnji America’s Cup? Američani? Russel Coutts? Kaj je on: Američan, Švicar, Novozelandec? Ni važno, kdo in kaj je on, zmagali so Američani! Kdo je zmagal Volvo Ocean Race? Ericsson, Švedi? Pa so bili res Švedi? Skiper je bil Brazilec…

Tako je v svetu jadranja že nekaj časa, v zadnjem času pa se globalizira tudi slovensko jadranje. Najprej so s „trebuhom za kruhom“ odšli slovenski jadralci (prvi je bil Dušan Puh) in trenerji. Odšli so predvsem v sosednjo Italijo, kjer so bili poznani in cenjeni, plačilo pa boljše in zanesljivejše kot pri nas. Tokovi pa so stekli tudi k nam. Vasilij Žbogar, Gašper Vinčec in Vesna Dekleva Paoli, najboljši slovenski jadralci, imajo za trenerje »Neslovence«. Tudi Belorus Genadi Strakh, jadralsko sicer bolj član koprske družine Antončič, po Evropi že vsaj štiri leta potuje, posluje in jadra s slovenskim potnim listom. V štiričlanski ekipi svetovnih prvakov portoroškega Ocean Racing Cluba na katamaranu Extreme 40 je jadral le en Slovenec. V Lahovem Team Ceeref, edini slovenski ekipi v enem najelitnejših jadralnih razredov RC44, so le trije Slovenci. Na 100 čeveljskem Esimitu Europa 2, enem najhitrejših enotrupcev na svetu, ki pluje pod slovensko oznako na jadru, pa sta edina slovenska člana številne ekipe dvakratni dobitnik olimpijske medalje Vasilij Žbogar ter vodja projekta in lastnik Igor Simčič.

Očitno je globalizacija odločno zakorakala tudi v slovensko jadranje. Jadranje pa je s tem pridobilo tudi na popularnosti, predvsem v notranjosti dežele. Iz male jadralne zveze s komaj nekaj čez deset klubi v začetku devetdesetih let je Jadralna zveza Slovenije konec prvega desetletja 21. stoletja prerasla v organizacijo, ki združuje kar 76 društev.

Pa se tega zavedamo, si to priznavamo, lahko živimo s tem?

Kakor kdo, kakor kdaj! Še ne tako davno so za skupno mizo sedli štirje gospodje, da odločijo o slovenskem jadranju. Z ozirom na težo odločitve so po telefonu poklicali še petega, da jim svetuje, pomaga in skupaj z njimi glasuje.

Kaj vse so ugotavljali, lahko le predvidevam, skoraj prepričan pa sem, da so ugotovil, da je na slovenskem morju precejšnja gneča in da to tako naprej ne gre več.

Naš trenutno najboljši jadralec Gašper Vinčec dela gnečo tam po Kopru, pa vsakega toliko pripelje še kakšnega sparing partnerja iz tujine, da je gneča še večja. In so iz jadralne zveze izključili njegovo društvo.

Potem so izključili še neko društvo iz Ljubljane. Saj ni čudno! Pred dvema letoma so na obali naredili cel cirkus z organizacijo Evropskega prvenstva za razred FJ! Že zaradi enakopravnosti so izločili še društvo, ki bi naj letos organiziralo Evropsko prvenstvo za razred Musto Performance Skiff.

Preveč se ti mladi fantje, ki organizirajo prvenstva, izpostavljajo! Enako velja za oba Igorja (Simčiča in Laha). Pa so izključili še njuni društvi.

Popolnoma so pa pozabili na organizatorja lanskega svetovnega prvenstva v razredu Extreme 40. Tega kluba niso niti izključili, niti ga ni na seznamu tistih, ki so ostali.

Pa še nekaj so gospodje pogruntali! Kar en kup klubov, ki se ukvarjajo z jadranjem na deski in recimo modelarstvom, ne uči otrok jadrat na optimistih, da o tistih, ki se prevažajo zgolj s potovalnimi barkami, sploh ne govorimo! To ni prav, so rekli in so še izključevali in izključevali! Skupaj so izključili 60 društev, enega za vsak slučaj kar dvakrat!

In kdo so ti gospodje – jadralski Bogovi? (Takrat so bili) Člani izvršnega odbora jadralne zveze! Pet od devetih: podpredsednik in še štirje člani (vključno s tistim, ki je svetoval telefonsko). Preostalih štirih članov izvršnega odbora, vključno s predsednikom, pa še vprašali niso, kaj si o tem mislijo. Tudi izključenih niso poklicali na zagovor. Zakaj neki bi jih!?

Verjamete? Jaz kar ne morem…

Ampak je res! Pa še huje je! Trideset društev, nezadovoljnih z delom teh petih Bogov, je zahtevalo sklic izredne skupščine Jadralne zveze Slovenije. Toda tudi Bogovi lahko zanesljivo in mirno vladajo le, če nimajo nasprotnikov, zato jih je najbolje izključiti, preden lahko glasujejo proti Bogovom.

Ampak naši Bogovi imajo eno napako. Grški Bogovi so domovali na Olimpu, da so z gore imeli pregled nad svojim svetom. Naši vladajo z obale, vsak iz svojega zaliva, zato ne vidijo dobro niti v sosednji morski zalivček, telefonskemu jadralskemu bogecu s Ptuja, pa tudi pogled ne nese preko Dravskega polja. Zato skrbijo zgolj vsak za svoj vrtiček, namesto za naš jadralski svet.

Pa naj zaključim s stavkom z olimpijskim srebrom in bronom okitenega jadralca Vasilija Žbogarja, ki ga je pred dnevi zapisal na spletni strani www.sailor.si: „Jadralna zveza ni zveza nekaterih posameznikov, ampak zveza klubov.“

Kolikih klubov?

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT