Od A do Žvan – ODSTOPILI ŽE ŠTIRJE PREDSEDNIKI ZAPOVRSTJO

0

Jadralna zveza Slovenije (JZS) je bila kot zveza jadralnih društev ustanovljena leta 1989. Po desetih letih delovanja je imela 17 članov, po 21 letih pa jih ima že 76. Jadranje je v tem času pridobilo zelo širok krog privržencev – predvsem rekreativcev. Ti so se iz različnih razlogov začeli združevati v novih društvih, ki so se zaradi skupnih ciljev včlanjevala v JZS. Namen JZS je, kot piše v Statutu, gojiti jadranje na vodi v Sloveniji v okviru celotnega telesnokulturnega gibanja, kar pomeni delati za razvoj jadranja, tako rekreativnega dejavnosti kot vrhunskega športa, v vseslovenskem prostoru.

Z naraščanjem števila članov JZS je nastopila tudi vse večja razpršenost kvalitetnih tekmovalcev med različne klube. Rast članstva posameznikom ni bila po godu, saj so želeli v veliki JZS ohraniti enak vpliv, kot so ga imeli v majhni zvezi.
V položaju, ko bi vodstva JZS morala »gojiti jadranje« ter zagotoviti enake pogoje in enake možnosti za razvoj vsem svojim članom in vrhunskim tekmovalcem, ne glede na to od kod prihajajo, zaradi nasprotujočih interesov določenih posameznikov vodilni v JZS neprestano doživljajo številne kritike in pritiske, ki imajo zaradi nezmožnosti dela za končno posledico odstop vodstva. Tako so krmilo JZS predčasno zapustili zadnji štirje predsedniki.
Zadnji predsednik v prejšnjem tisočletju, Janko Kosmina, je svoj odstop ponudil že skupščini leta 1999, ki pa ga ni izglasovala in je s predsedovanjem nadaljeval do leta 2002, ko je zaključil mandat in bil ponovno izvoljen za predsednika. Svoj drugi mandat je nadaljeval do 17. februarja 2005, ko je na 13. seji izvršnega odbora JZS na polovici mandata odstopil. Do skupščine 17. junija isto leto je vodenje zveze prevzel podpredsednik Jože Tratnik.

Za novega predsednika je bil izvoljen Stanislav Žbogar, ki je odstopil tik pred iztekom mandata na skupščini 4. aprila 2009. S funkcije člana IO je odstopil še Viljem Orel, preostali člani izvršnega odbora pa so se sestali takoj po skupščini in sklicali volilno skupščino za 24. april.
Z v JZS sicer nevidno soglasnostjo je bil izvoljen celoten nov izvršni odbor s predsednikom Igorjem Lahom, ki je (uradno iz poslovnih razlogov) svoj odstop napovedal že 1. februarja 2010, zvezo pa je vodil še do volilne skupščine 7. maja . Z Lahom je na skupščini odstopilo še 7 od preostalih osem članov izvršnega odbora.

Predsedovanje zvezi je nato prevzel dr. Gregor Veselko, ki je na položaju vztrajal do 17. decembra 2010, ko je na skupščini nenapovedano odstopil skupaj s celotnim izvršnim odborom.
V tem času smo bili priča zanimivim izjavam predsednikov JZS.
Janko Kosmina na skupščini leta 2004 (iz zapisnika skupščine):
„Strah pred enakopravnostjo vseh članov zveze moramo razrešiti…Današnje stanje neprestano generira konflikte, ki škodujejo našemu športu…Kljub vsemogočim kritikam, v glavnem neutemeljenih, na delo Strokovnega sveta oz. njegovega predsednika (Zvonka Beziča o.p.), je bilo storjenega veliko dela…V različnih obdobjih sem se namreč uspel zameriti prav vsem tu na obali. Dokaz, da sem želel dobro predvsem jadranju in ne posameznikom.“

Iz zapisnika skupščine maja 2010:
„Stanislav Žbogar se zaradi načina vodenja in večnega lobiranja, kot pravi, umika iz te Skupščine in napove ustanovitev nove zveze.“
Kasneje je Stanislav Žbogar sodeloval na skupščinah JZS 30.6.2010 in 17.12.2010 na kateri je bil ponovno izvoljen v IO.
Gregor Veselko po skupščini decembra 2010:
„Žal ugotavljam, da se nekatere nekooperativne struje znotraj zveze še vedno krčevito oprijemljejo starih privilegijev in s svojim neodgovornim ravnanjem škodujejo celotnemu slovenskemu jadranju. Če bo še naprej obveljalo razmišljanje, da je Jadralna zveza Slovenije zveza posameznikov in par klubov, napredka ne bo.“
V obdobju zadnjih dveh predsednikov pa so iz njima nenaklonjenih krogov na sedež JZS prihajali tudi različni, večkrat težko razumljivi dopisi.
Iz dopisa Stanislava Žbogarja IO JZS dne 17.9.2010 v zvezi z disciplinsko prijavo športnikov, ki so se brez soglasja strokovnega sveta udeležili evropskega prvenstva v razredu Laser 4.7.:
„Zadnji rezultat ‘strokovnega dela’ so disciplinske prijave vrsti jadralnim delavcem in celo mladoletnim jadralcem (!?). Takega načina obračunavanja znotraj krovne organizacije slovenskega jadranja doslej nismo poznali.“

Zanimivo je, da je JZS prav pod Žbogarjevim vodstvom v okrožnici, ki je bila 28.1.2008 poslana vsem članom, zapisala:
„Spoštovani, obveščamo vas, da je na 14. seji IO, ki je bila 25. 01. 2008 v Kopru bil sprejet naslednji sklep:’V skladu s Pravilnikom o financiranju državnih reprezentantov v jadranju s 1. odstavkom 9. člena je Jadralna Zveza Slovenije sprejela sklep, da kdor koli se bo v lastni režiji brez dovoljenja Jadralne Zveze Slovenije prijavljal na regate bo v disciplinskem postopku.’
Prosimo, da obvestite vse vaše jadralce, njihove trenerje in starše o sklepu, ki je bil sprejet na zadnji seji. Športni pozdrav, Jadralna Zveza Slovenije, predsednik, Stanislav Žbogar“
Nič manj zanimiva pa nista sklep skupščine iz leta 2005 o članstvu in glasovalnih pravicah članov ter z njim tesno povezana razprava na seji izvršnega odbora pred volilno skupščino štiri leta kasneje.

Sklep skupščine JZS 06.05.2005 (JZS je v tem času vodil podpredsednik Jože Tratnik, ki je bil tudi predsedujoči skupščine):
Pogodbe o včlanitvi v JZS so v nasprotju s Statutom JZS v členu, ki novim članom omejujejo pravico do pridobitve glasovalnih pravic. Vsi člani JZS imajo na Skupščini pravico glasovanja.
Iz zapisnika seje IO, ki jo 27.02.2009 vodil predsednik Stanislav Žbogar:
„Predsednik pove, da je potrebno urediti odnose med klubi in JZS saj trenutno ti delujejo proti Statutu ter pogodbi s katero so se zavezali, da bodo izpolnjevali svoje pogoje.
Natalija (generalna sekretarka JZS o.p.) je poročala o dobljenih poročilih o delovanju kluba ter ugotovila, da kljub dvakratnemu pozivu klubom je od 62 klubov poročilo poslalo le 50 klubov, od tega trije pozivi klubom so se vrnili nazaj na naslov JZS. Ugotovljeno je da od 10 klubov, katerih članstvo ne zavezuje pogodba, ker so bili soustanovitelji JZS je 7 klubov poslalo poročilo, 3 klubi pa ne. Od vseh dobljenih poročil ustrezajo pogojem delovanja po pogodbi le 15 klubov, od tega je 8 klubov, ki jih ne zavezuje pogodba. Nove pogodbe veljajo od leta 1999 dalje. V kolikor bi želeli spoštovati pogodbo bi lahko prenehalo članstvo 46 klubom.

Predlog je bil podan, da se klube, ki ne izpolnjujejo pogojev delovanja preneha članstvo ter jim da možnost vključitve pod novimi pogoji, ki bi jih sprejeli z spremembo Statuta.“
IO je na isti seji iz članstva izključil sedem društev, ker niso posredovala poročila o delu v preteklem letu. Pet od teh se jih je ponovno včlanilo v JZS. Morda bo članov kmalu bistveno manj, saj je zadnja skupščina z enim glasom večine sprejela inovativen ukrep, 10-kratno povišanje članarine, ki bo poskrbel za zmanjšanje števila članov.

Jure Orel v elektronskem dopisu klubom pred skupščino decembra 2010:
„Povejte jim (izvršni odbor pod vodstvom dr. Gregorja Veselka o.p.), da ste hoteli dvigniti članarine klubom na 1000 EUR in verifikacije jadralcev na 100 EUR“
Izvršni odbor je na svoji seji 30.11.2010 obravnaval predlog strokovnega sveta o povišanju članarin, vendar se je odločil, da predloga ne bo posredoval skupščini, ki pa je na predlog Dušana Puha in ob podpori Jureta Orla vendarle sprejela novo članarino v višini 1000 EUR. Dan po skupščini je Jure Orel v dopisu članom JZS zapisal:
„…to bo več kot dobrodošel prispevek vseh klubov k razvoju mladinskega jadranja, saj je bil sklep o dvigu članarin pogojen z namensko porabo sredstev…“

Letošnjo jesen je polne roke dela imel tudi disciplinski sodnik, ki je obravnaval disciplinske prijave zoper štiri funkcionarje.
V prvem postopku je izrekel kazen funkcionarju zaradi prirejanja kriterijskih lestvic in zaradi samovoljnega prijavljanja na svetovno prvenstvo. V drugem postopku je izrekel sankcijo trem funkcionarjem zaradi kršitev statuta JZS pri ustanavljanju združenja Slo laser in v povezavi z bojkotom reprezentančnih priprav na Gardskem jezeru konec junija in v začetku julija.
Medtem pa je v enem postopku za nedolžnega spoznal funkcionarja JZS, ki mu je bilo med drugim očitano da je kršil statutarno določilo javnosti dela JZS ko je sodeloval na „tajni korespondenčni seji IO,“ katere zapisnik je bil objavljen šele 14 dni po seji. Po meni dostopnih informacijah je bila to do sedaj edina seja IO JZS, ki ji je bila očitana „tajnost“, sicer pa šesta korespondenčna seja pod različnimi vodstvi JZS v zadnjih dveh letih. Med ugotovitve pa je disciplinski sodnik zapisal, da je javnost dela organov, kot je izvršni odbor, zagotovljena že z možnostjo vpogleda v zapisnike.

Kam vodi vse to in kdo čuti posledice? Lahko takšna zveza pridobi sponzorje? Lahko svojim najboljšim športnikom brez sponzorjev zagotovi potrebne pogoje za delo? Posamezniki so z 2., 3., 4. in 7. mestom na zadnjih dveh olimpijadah pokazali, da kljub problemom v zvezi lahko posežejo po vrhunskih rezultatih. Bi lahko v drugačnih razmerah krog vrhunskih športnikov bil širši in rezultati še boljši?
Skrajni čas je, da se vsi v JZS zavemo, da je naloga zveze, da združuje in ne razdružuje. Potrebno bo ugotoviti kaj nas druži, in ne kaj razdvaja in na tem zgraditi boljšo Jadralno zvezo v kateri bodo svoje mesto našli vsi slovenski jadralci, ne glede na to ali so rekreativci ali vrhunski športniki.

opomba: citati so dobesedno prepisani vključno z vsemi slovničnimi napakami

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT