Osebna izkaznica
Gregor Veselko je rojen 29. novembra 1974 v Abidjanu na Slonokoščeni obali.
Leta 1999 je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dve leti zatem je na isti fakulteti zaključil še specialistični študij iz menedžmenta.
Leta 2001 je na Inštitutu za transport in pomorski menedžment (ITMMA) v Antwerpnu pridobil naziv magistra za transport in pomorski menedžment, dve leti kasneje pa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani še naziv magistra znanosti.
Naziv doktorja znanosti mu je leta 2006 podelila Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu, in sicer za področje transportne logistike in strateškega upravljanja oskrbovalnih verig.
Oče dveh otrok, živi v izven zakonski skupnosti.
Prihod Gregorja Veselka na čelo Jadralne zveze Slovenije je bil za marsikoga, še tako dobrega poznavalca scene, veliko presenečenje. Mlad in ambiciozen predsednik uprave Luke Koper je predsedniško mesto prevzel od predhodnika, poslovneža Igorja Laha, ki je na vodilne mestu ‘obsedel’ le eno leto, nato pa brezpogojno odstopil.
N: Zakaj ste se odločili za to funkcijo, ki prinaša v prvi vrsti veliko sivih las in odgovornosti, medtem ko je na drugi strani edino plačilo lastno zadovoljstvo?
Ko sem se odločal za to funkcijo, mi je bilo povedano, da pravzaprav ne iščejo človeka, ki bi bil prav zelo vpet v jadralni šport, pač pa nekoga, ki bo JZS vodil kot menedžer, saj je prav na tem področju zveza delovala zelo razglašeno. Mlad sem še in če si zna človek sistematično planirati čas, ga tudi najde. Poleg tega me je jadranje vedno na takšen ali drugačen način zanimalo. V mladih letih sem jadral z majhno jadrnico, nato pa na deski, tako da mi jadranje v športnem smislu ni popolnoma tuje.
N: Ste po duši jadralec ali se bolj nagibate k motornim barkam?
Moram reči, da nimam nobenih posebnih preferenc, rad imam tako motorne barke kot jadrnice.
N: Preživite poletni dopust kdaj tudi na plovilu?
Ne, živim ob morju, zato lahko njegovo bližino uživam vsak dan v letu in nimam potrebe po takšnem dopustu. Tudi lastnega plovila nimam.
N: Ste se kdaj ukvarjali s tekmovalnim jadranjem, morda tudi na večjih regatnih jadrnicah?
Nazadnje sem bil član ekipe na letošnji Diplomatski regati in moram reči, da mi je bilo všeč. Jadrali smo na Elanovi jadrnici in je bilo precej adrenalinsko.
N: Predvsem me zanima, kakšen bo vaš način vodenja in koliko ste seznanjeni z dosedanjim dogajanjem v JZS? Načrtujete tudi kakšne spremembe pri pridobivanju sredstev? Znano je namreč, da so vaši neposredni predhodniki le razporejali sredstva, ki so prišla od države, sami pa se niso ravno ‘pretegnili’ v iskanju dodatnih virov?
Definitivno bomo nabirali sredstva še iz drugih virov. Smo v nekoliko nerodnem položaju, saj finančni plan, ki bi moral biti sprejet na skupščini, ni dobil zelene luči. Zanimivo je, da je bil očitek tistih, ki so bili proti sprejetju prav v planiranju sponzorskih sredstev. Situacija je milo rečeno ‘čudna’, saj nekateri v JZS kličejo po dodatnih sredstvih in sprašujejo, koliko je teh na voljo s strani sponzorjev, hkrati pa ti isti ne glasujejo za potrditev finančnega plana, ki je osnova za delovanje. Prej ste postavili vprašanje, koliko sem seznanjen s stanjem in problemi v JZS. Problem je v tem, ker se nikoli ni nihče lotil organizacije tako, da bi zvezo profesionaliziral. Jadralna Zveza Slovenije je zveza vseh klubov in ne le nekaterih, ki si jo na nek način lastijo. Res je, da so v preteklosti vrhunski jadralci prihajali iz določenih klubov z Obale, vendar to še ni razlog, da bi morala biti JZS fokusirana na teh nekaj klubov. Novi izvršni odbor si je zadal nalogo, razvijati jadralni šport kar se da enakomerno po vsej državi.
N: Ideja vašega predhodnika, gospoda Laha, je bila uvedba jadranja v program dopolnilnih dejavnosti po slovenskih osnovnih šolah. Ali je kaj ostalo od te ideje?
To se mi zdi že ves čas odlična ideja, saj pomeni vzbuditi v otroku zanimanje in ljubezen do tega športa, pridobiti tudi razširjeno bazo jadralcev v prihodnosti. Seznanjen sem s tem, da je gospod Lah pričel z določenimi aktivnostmi v tej smeri in odločitev izvršnega odbora je, da mu prepustimo to področje ter poskušamo pomagati kolikor je v naših močeh, da bi bil ta projekt uspešno zaključen. Po mojih informacijah so v teku tudi pogovori z Ministrstvom za šolstvo in šport.
N: V našem prostoru obstajajo močne naveze oče – sin, ki so pravzaprav zelo uspešne, saj sta oba naša vrhunska ‘asa’ uspela ob veliki podpori očetov, oziroma družin, da ne bom krivičen. Če vzdrži mnenje, da je bil v preteklosti nekoliko favoriziran Žbogar, obstaja z menjavo na čelu zveze bojazen, da bo to odslej Vinčec. Je tukaj kakšna varovalka, da se to ne bi zgodilo?
Lahko rečem le to, da bo favoriziran tisti, ki bo imel boljše rezultate. Preprosto, boljši bo dobil več.
N: Del aktivnosti v JZS predstavlja tudi jadranje na regatnih jadrnicah, ki je po mojem mnenju, tudi sam se namreč udeležujem regat kot član ekipe, precej zapostavljeno in ujeto v kalup monotonosti ter z nekaj izjemami brez idej. Bodo tudi na tem mestu kakšna dodatna sredstva?
Finančni načrt, ki, kot sem že omenil, ni bil sprejet, je predvideval tudi sredstva za področje regatnih jadrnic. Mnenja sem, da je potrebno tudi temu področju posvečati pozornost, saj se v teh krogih vrti veliko pravih ljubiteljev jadranja, ki lahko precej pripomorejo k večji popularnosti športa. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da so to nenazadnje starši, katerih otroci bi lahko šli po njihovih stopinjah.
N: Pojdiva korak naprej – maxi jadrnice, Volvo Ocean Race … Projekt slovenskega regatnika se je risal v daljavi, ko je JZS vodil Igor Lah. Kakšno je vaše mnenje o tem? Zadeva veliko stane, vendar tudi veliko pripomore k promociji neke države.
Fokus JZS vsekakor ostaja na strani olimpijskega jadranja, smo pa odprti za projekte, ki so tudi izven tega. Na koncu je potrebno potegniti črto in ugotoviti, kaj takšen projekt prinese in kaj odnese ter se prepričati, ali je rezultat pozitiven.
N: Je po vašem mnenju ključ, po katerem se delijo sredstva med klube, pravičen in ali so pravila igre jasna?
Ko sem prevzel funkcijo, je bilo na tem področju kar nekaj vprašanj. V izvršnem odboru smo se tega vprašanja kar pošteno lotili. Določeni problemi so sicer še vedno v fazi razčiščevanj, vendar je zadeva takšna, da, ko je enkrat tekmovalec kategoriziran oziroma na reprezentančnem nivoju, mora JZS poskrbeti za tekmovalca in mu nuditi vse potrebno. Pogon, ki je prisoten v klubih, je seveda na plečih nekoga drugega, v največ primerih seveda staršev.
N: Klubi iz notranjosti so v slabšem položaju od tistih z obale, to je pač dejstvo. Prevozi, čas, ki ga porabijo za potovanja in stroški bivanja, vse to povzroča selekcijo mladih jadralcev na način, da se s športom ukvarjajo tisti iz premožnejših družin. Ste kaj razmišljali o tem problemu?
Natanko tako je, kot ste povedali, zato se intenzivno ubadamo z idejo ustanovitve centra vodnih športov, ki bi nudil prav tem jadralcem pogoje za trening in bivanje, zaradi katerih bi bili v bolj enakopravnem položaju z vrstniki na Obali. Takšen center je zanimiv tudi v komercialnem smislu, saj lahko kapacitete trži tudi v tujini, naše podnebje namreč omogoča treninge skoraj čez vse leto.
N: Je lokacija že predvidena in/ali znana?
Nekaj jih je v igri, vendar v izogib nesporazumom ne bi želel o tem govoriti, dokler ne bo natančno znana. (Smeh)
N: Doslej nisem opazil, da bi naši nekdanji in sedanji vrhunski jadralci kaj vračali JZS v obliki znanja, ki so ga nabrali, na način, da bi popularizirali ali izobraževali mlade. Je to sploh mogoče pričakovati oziroma vzpostaviti nekakšen sistem, ki bi to od športnikov zahteval?
To se mi zdi odlična ideja, če nadgradim, bi morala pogodba, ki jo vrhunski športnik podpiše z JZS, vsebovati tudi takšno zahtevo. Zveza namreč v obdobju izgradnje vrhunskega športnika veliko vloži, ta pa se lahko kadarkoli odloči za konec kariere in, če v času največje popularnosti le-te ne izkoristimo, smo spustili iz rok velik potencial.
N: Je ekipa sodelavcev, ki ste jo izbrali, tista prava, ki diha z vami? Vemo, da sta od nekdaj v JZS dve močni struji, ki imata svoje predstave o delovanju, posredi je seveda tudi finančni kolač, ki se ga vsakoletno deli itd.. Ste dovolj močni, da vzpostavite pozitivno atmosfero?
Mislim, da ja, v ekipi je devet ljudi in vsak je kompetenten na svojem področju. Zase ne morem reči, da sem strokovnjak za tekmovalno jadranje, imam pa izkušnje kot menedžer takšnih in drugačnih organizacij. To, da včasih znotraj ekipe prihaja do različnih mnenj, pozdravljam, kajti po mojih izkušnjah lahko le na ta način pridemo do boljših rešitev. Zagovarjam konflikt v pozitivnem smislu, ki vzpodbudi dialog. To, da sta v zvezi dve struji, je znano, eden od načinov, kako se izogniti konfliktom, pa je, da bomo vse vodili na transparenten način, saj mora zainteresirana javnost videti, kaj se dogaja znotraj zveze. Še več, na zadnji seji IO je bil sprejet sklep, da se angažira revizijsko hišo, ki bo pregledala poslovanje JZS za nekaj let nazaj in če je kdo delil ali prejemal neupravičeno sredstva, bo za to odgovarjal.
N: Ali je to, da finančni načrt za prihodnje leto ni bil potrjen, že napoved ‘nagajanja’, ali gre za čisti slučaj?
Tukaj ne gre za slučaj, temveč za tipično ‘nagajanje’. V osnovi je namreč načrt enak kot vsi prejšnji, ko pa smo napovedali priliv in delitev dodatnih sponzorskih sredstev, kar je nedvomno dobrodošlo, pa smo dobili negativen odziv, podstavili so nam nogo …
N: Vaš predhodnik, gospod Igor Lah je, to moram omeniti, zdržal na vročem stolu, ki ste ga sedaj zasedli vi, le eno leto. Si obetate daljše ‘sedenje’ na tem mestu?
Namen je vsekakor zdržati mandat, po drugi strani pa profesionalizirati zvezo, uskladiti razmišljanja, poslušati komentarje in želje z vseh strani in najti neko ravnotežje, ki bo omogočalo dobro delovanje. Z dialogom, normalnim in logičnim pristopom, lahko najdemo skupni jezik in smo vsi zadovoljni.
