Šola jadranja I – pregled najosnovnejših pojmov in nekaj jadralske teorije

0

Sašo Meden Skice: Matej Novak

Ko sem letos poleti opazoval jadralne posadke, njihovo ravnanje z jadri, manevriranje v pristaniščih in ostale navtične veščine sem bil dobesedno zgrožen. Le redki obvladajo tiste osnove, za katere bi si izkušen morjeplovec mislil, da brez njih ni moč niti izpluti. A ko nekdo najame plovilo je vse mogoče. Nenazadnje o tem pričajo tudi številne nesreče, ki se nenehno dogajajo na Jadranu.
Saj ne kritiziram občasnih najemnikov plovil. Jasno mi je, da noben ne more biti strokovnjak, če nekaj počne le en teden na leto. Še posebej ne, če gre za tako kompleksno veščino, kot je plovba po morju, kjer se nenehno spreminjajo naravni pogoji, konfiguracija pristanišč, vreme, valovi, veter in tudi situacije, k ose znajdemo v gneči drugih plovil. Večina občasnih uporabnikov plovil se ne zaveda, da je moč veliko izkušenj nadoknaditi s teoretičnim znanjem in to me moti. Morjeplovci so s poskušanjem in logiko v več tisoč letih zbrali teoretično in praktično znanje, ga zapisali in na tak način skrajšali pot do uporabnega znanja. Le knjuige je potrebno vzeti v roke in si nekaj osnovnih načel zapomniti. Da ne boste izumljali tople vode. Zato je teorija tako pomembna. V naslednjih šesti h številkah bomo obravnavali najpomembnejše osnove, ki bi jih moral poznat vsak ljubiteljski morjeplovec. Celotni nasveti bodo izhajali v obliki, da jih lahko iz revije izrežete in si sestavite knjižico nasvetov.

Oprema jadrnice
Preden lahko krmar oziroma voditelj čolna izpluje s svojim plovilom mora poznati izraze za posamezne dele plovila in opreme. Z njimi mora tudi seznaniti ostale člane posadke, da ne bi prišlo do težav, ko bo v kakšni kritični situaciji od nekoga zahteval pomoč, ki miu je le-ta ne bo mogel nuditi, saj ga ne bo razumel. Sporazumevanje je lahko v kritičnih situacijah ključno!
Vsaka jadrnica je sestavljena iz določenih sklopov. Da bi lažje raumeli celotno jadrnico in njene dele smo jih razdelili po sklopih. Od večjih do manjših. V splošnem lahko imenujemo glavne dele tiste osnovne, ki jih najdemo skorjda na vsakem plovilu. Sledi splošna ladijska oprema in še specialna jadralna oprema, ki jo večinamo uporabljamo le na jadrnicah.

Glavni deli plovila
Trup Predstavlja osnovno obliko in določa plovne lastnosti plovila. Obstaja več različnih tipov, tako pri motornih plovilih kot pri jadrnicah
Kobilica Osnovni dpodvodni del, ki je nekoč spajal levo in desno stran trupa. Najmočnejšji del plovila. Pri jadrnicah se to ime uporablja za podvodni del, ki omogoča jadranje “proti” vetru, v kolikor ima dodan balast, pomaga pri preprečevanju nagiba jadrnice.
Krmilo Sistem za krmarjenje sestavljen iz lista krmila, osi krmila in ruda(ročka) ali krmilnega kolesa
Paluba Pohodni – zgornji del plovila
Kokpit Prostor iz katerega plovilo upravljamo, navadno je v njem tudi zunanji salon
Kabina Postor v notranjosti plovila, od zunaj ga vidimo ponavadi kot povišan del palube
Premec Prednji del jadrnice
Krma Zadnji del jadrnice

Splošna oprema plovil je sledeča:
Bitve, škrge, rakci, štoparji Oprema različna po obliki, namenjena fiksiranju raznoraznih vrvi. Namen pogojuje obliko
Sidro Raznoraznih oblik (Danforth, Maček, Bruce, Plunger, Admiralsko…)
Sidrni vitel Pri večjih plovilih pripomoček, za dvigovanje in spuščanje sidra. Lahko je električni ali hidravlični
Ladijski vijak Omogoča pogon z motorjem. Pomembna je prava izbira zaradi izkoristka. Lahko je desno ali levosučni. Pomembno vedeti pri pristajanju na krmo.
Privezne vrvi Vrvi namenjene privezovanju jadrnice
Bokobrani Plastični ali gumijasti odbojniki namenjeni varovanju plovila pred poškodbami, ko je na vezu.
Ladijski kavelj Kavelj na daljši palici namenjen dvigovanju vrvi ali boj iz morja, pa tudi pomoči pri pristajanju. (odrivanje ali pritegovanje drugih plovil – nežno)

Oprema, namenjena jadranju:

Jambor
Pripone Jeklene vrvi za vpetje jambora
Bum (deblo) Nosilec glavnega jadra
Dvižnice Vrvi namenjene dvigovanju jader
Škote Vrvi in škripci namenjeni nastavljanju kota jader
Vitlo Pripomoček za zategovanje vrvi
Ročica vitla
Glavno jadro Jadro razpeto med jamborom in bumom
Prednje jadro (Genoa) Jadro na prednji priponi, ki sega s svojim zadnjim rogljem preko osi jambora
Prednje jadro (Flok) Jadro na prednji priponi, ki ne sega s svojim zadnjim rogljem preko osi jambora
Špinaker Balonsko jadro namenjeno jadranju z vetrom
Genaker Kompromis med genovo in špinakerjem. Omogoča tako jadranje proti vetru kot z vetrom.
Vang Škripec za pritegovanje buma
Tangun Pomožna palica, ki se uporablja pri jadranju s špinakerjem

slika1_sestava

Osnovni sestavni deli jadrnice

 

Teorija, ki jo nujno potrebujemo za pravilno upravljanje z jadrnico

Sile, ki delujejo na jadra
Veter navadno odnaša stvari pred seboj v smeri v kateri piha. To je vsakomur razumljivo, zato je toliko bolj nenavadno, da se ljudje večkrat ne vprašajo, kako pa to, da lahko jadrnica pluje praktično kamorkoli. Če se že kdo vpraša, pa so še bolj redki tisti, ki odgovor na to vprašanje dejansko poiščejo. Da bi zadevo malo bolj razumeli bom poskusil dati odogor na to vprašanje preko razumevanja sil, ki delujejo na jadra in jadrnico.
Oglejmo si najprej primer primer jadrnja ostro na veter. To je jadranje, ko jadrnica pluje v smeri proti vetru toliko, kot je še smiselno oziroma možno. Za super regatne jadrnice je kot proti vetru okoli 35 ° , za navadne potovalne jadrnice pa med 40 in 50°.
Skica 1 prikazuje poenostavljeno dogajanje na jadrnici z enim jadrom. Pri razlagi transformacije sile vetra v pogonsko silo bom uporabil čim bolj poljudno razlago, ki bi morala zadoščati rekreativnim jadralcem. Jadro ima profil letalskega krila in ko nastavimo v veter ustvari le to v zračnem toku motnjo. Delci zraka na zavetrni strani jadra se zaradi daljše poti gibljejo hitreje kot na privetrni, zaradi česar se tlak na zavetrni strani jadra zniža. Vemo da tlak, ki deluje na neko površino (v našem primeru jadro) povzroči silo, ki v našem primeru deluje pravokotno na vsak delec jadra. Vse te majhne sile na delčih jadra rezultirajo v skupni rezultanti sil, ki deluje v težišču jadra.
Na skici 2 vidimo, da deluje ta sila pravokotno na jadro iz njegovega središča. To rezultirajočo sil lahko grafično razstavimo na komponento zračnega upora (v smeri pihanja vetra) in komponento koristne sile. Lahko pa jo razstavimo še na bolj razumljivi komponenti, kar smo prikazali na skici 3. Na silo v smeri in silo v bočni smeri. Kot vidimo, je sila, ki potiska jadrnico naprej dosti manjša od bočne sile. Pri plovbi ostro proti vetru se največji del sile vetra pretvarja v nagib jadrnice, manjši del pa potiska jadrnico naprej. To si je potrebno zapomniti, saj bomo le tako razumeli nastavitve jader, ki jih bomo obravnavali kasneje.

slika_2_osnova
Skica 1 – tlaki na jadro

 

slika3_sile
skica 2 – sila na jadro, ki jo povzorči veter

 

slika4_sile
skica 3 – rezultirajoča sila vetra na jadro razstavljena na silo v smeri plovbe in bočno silo.

 

Razumevanje pravega in navideznega vetra
Ko jadrnica miruje in mi opazujemo veter na njej občutimo pravi veter. Če je brezvetrje seveda ne občutimo nič. V trenutku, ko se jadrnica (ali telo s katerega opazujemo) začne premikati se zaradi vpliva hitrosti jadrnice spremeni veter, ki ga kot opazovalec doživljamo na jadrnici. V primeru brezvetrja bomo občutili veter s hitrostjo našega premikanje točno nasproti nam. Ta efekt se pozna tudi, kadar piha veter in sicer tako, da se veter, ki ga občtimo spremeni tako po svoji smeri (razen če se premikamo točno proti oziroma točno v smeri vetra), kot po hitrosti. Ta veter imenujemo navidezni veter in le temu vetru moramo prilagajati nastavitev jader. Da bi lažje raumeli ta pojav smo na skici 4 prikazali kako se spremeni navidezni veter zaradi premikanja jadrnice. Jadrnica pluje pod določenim kotom in določeno hitrostjo glede na veter. Na skici je kot induciran veter predstavljen veter, ki je po smeri nasproten gibanju jadrnice, po hitrosti pa natačno tak, kot je hitrost jadrnice. Torej to je vetr, ki bi ga občutili v brezvetrju, ko bi pluli s pomočjo motorja. Hitrosti in smeri vetra so na skici prikazane z vektorji. Če vektorja hitrosti pravega in induciranega vetra seštejemo dobimo navidezni veter. Sliši se komplicirano, vendar v praksi ni tako. Dovolj je, da si zaponimo, da se veter (razen v primeru, ko je le-ta iz krmne smeri) zaradi naše hitrosti okrepi in pomakne proti premcu.

slika6_navidezni
Skica 4 – Navidezni veter se pomakne proti premcu in okrepi takoj, ko jadrnica zajadra

 

Koristna sila in sila upora
Da bi bolje razumeli, kako pomembna je nastavitev jadra si bomo ogledali rezultat v vetrovniku izmerjenih sil na jadro, v odvisnosti od kota natoka vetra na to jadro. Za jadro smo izbrali profil ukrivljenosti 1:10, kar ustreza večini standardnih jader.

Iz grafa vidimo, da jadro postane uporabno šele pri natočnem kotu 10 stopinj, svoj najboljši izkoristek doseže pri natočnem kotu 15 stopinj, nakar koristna sila hitro pada, prav tako pa se veča sila upora. Vse to se kaže na jadrnici v spremembi hitrosti, ki pri preveč pritegnjenem jadru (velik natočni kot) hitro pada.
Nasvet: Bolje, da je jadro preveč popuščeno, kot preveč pritegnjeno. V vetrovnikih so ugotovili, da je idelani natočni kot na sprednji del jadra med 0 in 4 stopinje, kar pomeni, da je pravilna nastavitev jadra tista, ki nam pri čisto rahlem popuščanju jadra sprazni prednji rob.

slika7_kot_natoka
Kot natoka vetra na prednji rob jadra in turbulenca, ki se pojavlja pri nepravilno nastavljenem jadru

 

slika 8_graf
Odvisnost koriste sile jadra od kota natoka vetra na prednji rob

Kaj nam povzroča upore jadrnice in s tem počasnejšo plovbo?
Vsak rekreativni jadralec bi moral razumeti osnovne dejavnike, ki vplivajo na znižanje hitrosti jadrnice. Na ta način jih bo lahko hitro zmanjšal in povečal užitek jadranja.

Vzrok upora Kako zmanjšamo upor
Trenje podvodnega dela ladijskega trupa v kontaktu z vodo Znižamo lahko trenje s skrbnim vzdrževanjem podvodnega dela, izbiro pravih antivegetativnih barv in izbiro ladijskih komponent z nizkim keoficientom upora, ki se vgrajujeju na podvodni del (razni odtoki in dotoki, anode, propeler, merilci itd…)
Upor oblike trupa na njega nimamo vpliva, razen če plovilo šele kupujemo
Upor nagiba jadrnice Upor narašča z nagibom jadrnice. Vedeti moramo, da z večjo silo vetra narašča sila potiskanja jadrnice, prav tako pa tudi upor zaradi nagiba. Potreben je torej kompromis, ki je močno odvisen od tipa jadrnice. Potovalne jadrnice dovljujejo nagib do 20 stopinj, nato je upor že večji od povečanja koristne sile.
Upor jadrnice zaradi zanosa Manjši zanos, manjši upor. Na manjši zanos vplivamo s čim manjšim nagibom jadrnice. Torej pravočasno krajšanje jader in popuščanje škote glavnega jadra.
Upor nadvodnega dela jadrnice in opreme Poskrbeti moramo, da je čim manj opreme, ki povzroča zračni upor pritrjene na palubi.
Upor valov Naučiti se moramo krmariti med valovi, tako, da je izguba hitrosti čim manjša. Potrebno ogromno vaje po možnosti ob pomoči in nasvetih izkušenega krmarja.

Vsi ti faktorji skupaj z dobro nastavljenimi jadri vplivajo na končno hitrost jadrnice. Vsak moment je potrebno skrbno preučiti in rezultat hitre jadrnice ne bo izostal. Kaj pa je lepšega, kot prehiteti vse v bližini, ali pa kar je še pomembneje, izkoristiti neugodno vreme sebi v prid?
Ali se jadrnica lahko prevrne?
Enostaven odgovoor je DA! Da bi dodobra razumeli, kako do tega pride je potrebno pozvanje teorije, k vsebuje izraze kot so težišče plovila, kot nagiba, metacenter, vzgon in podobno. S tem vas na tem mestu ne bom mučil. Raje bom poenostavil zgodbo in pojasnil dogajanje na primeru.
Med občasni krmarji velikokrat velja zmotno mnenje, da se potovalna jadrnica se ne more prevreči, ker ima balastno kobilico! NO, to ni res! Vsako plovilo ima svojo pozitivno in negativno stabilnost. Pozitivna stabilnost je področje, v katerem se plovilo, ki ga nagnemo vrne v svoj normalni položaj. Negativna stabilnost je stabilnost, ko že prevrženo plovilo nagnemo in se vrne v svoj obrnjeni položaj. Da to ponazorim z 10 metrsko klasično potovalno jadrnico, ki ima približno 1,75 m ugreza in 1600 kilogramsko kobilico. Takšna jadrnica se bo vrnila v svoj navpični položaj, če jo nagnemo do približno 120 stopinj. Če je pa že prevrnjena potrebuje nagib 60 stopinj, da bi se ponovno izravnala! Seveda se boste vprašali, kako se lahko jadrnica nagne za 120 stopinj? Gre za kot glede na gladino vode in ker imamo v realnosti na morju valove jih moramo upoštevati. Če torej predpostvimo neurje in ali močan jugo in tri metrske valove, ki se lomijo, ugotovimo, da je dovolj, da se bočno na jadrnico zlomi val in že imamo 90 stopinj nagnjeno vodno površino. V tem primeru je dovolj nagib 30.ih stopinj glede na navidezno ravnino in jadrnice se prevrne. Toliko v razmislek.

This site uses cookies to enhance your experience. By continuing to the site you accept their use. More info in our cookies policy.     ACCEPT