Sašo Meden Foto in skice: Matej Novak, Dejan Ravter
Jadranje je lep šport, ki pa ga ponudniki čarterja in letnih morskih radosti v svojih katalogih vedno prikazujejo v idiličnih razmerah. Sonce, rahel veter, polna jadra in nasmejana družina na krovu čudovite jadrnice. Narava pa ni vedno tako usmiljena in pogosto se je jadranje že končalo s poškodbami plovila, slabostjo in nezadovoljstvom posadke ter dodobra prestrašenim ‘nedeljskim’ kapitanom. V kolikor jim je bila sreča naklonjena. Hujši primeri se končajo z razbitimi plovili in poškodovanimi člani posadke, tisti najhujši pa z izgubo življenj in plovil. Kako preprečiti takšne situacije in kako naj se pred plovbo pripravi neizkušen kapitan s še bolj neizkušeno posadko?
Poznavanje teorije rešuje glave
Spet ta teorija, bo rekel marsikdo. Vendar je edini način za varno plovbo v slabih vremenskih razmerah dobro poznavanje teorije plovbe v takšnih pogojih. Težko bi se bilo med nevihto učiti, kaj storiti. Inštruktorja sploh ne bi slišali, od adrenalina in strahu pa tudi razumeli ne najbolje. Torej je edina možnost spoznati teorijo posameznih situacij, ki so na srečo zelo predvidljive. Le tako bo skiper ob nastali nevarni situaciji lahko reagiral pravilno in s hladno glavo. V današnjem članku bom podal le nekaj osnovnih nasvetov, ki so večinoma del mojih, delno pa tudi tujih izkušenj in znanj, zato naj vam predstavljajo le osnovo. O ravnanju v slabem vremenu na morju so bile napisane številne knjige, ki jih zelo priporočam za branje vsem, ki se podajajo na morje, saj ni znanja na morju nikoli preveč.
Kaj je slabo vreme?
V življenju je veliko stvari relativnih in tako je tudi z vremenom. Še posebej s slabim. Medtem ko neka izkušena posadka uživa v jadranju pri tridesetih vozlih tramontane, je ta isti veter smrtno nevaren za nedeljskega jadralca na majhni odprti jadrnici ali v gumijastem čolnu. Zato so merila za slabo vreme odvisna od velikosti in kvalitete plovila, na katerem se nahajate, vašega znanja in znanja vaše posadke. Posadka vrhunske regatne jadrnice bo iskala vetrove s hitrostmi preko 40 vozlov in se jim bo zdelo prav imenitno, če jih bodo našli, medtem ko bo turistična posadka z neizkušenim kapitanom na šestmetrski jadrnici trpela v strahu ter reševala sebe in barko že pri vetru s hitrostjo 25 vozlov. Ravno tako je z valovi, ki jih mnogi nedeljski kapitani vidijo vsaj dvakrat višje, kot so v resnici. Da o dežju niti ne pišem. Za nekoga bosta dež in jugo z močjo 4 Bf pravi užitek za jadranje, kakšen drug pa bo čepel v ‘slabem’ vremenu v pristanišču in se veselil, da se ne nahaja na odprtem morju. Vidimo torej, da slabo vreme ni nekaj absolutnega, vendar se moramo strinjati, da veljajo razmere z vetrom nad 30 vozli za potovalne jadrnice in njihove kapitane za zelo slabo vreme in zahtevajo temu ustrezen pristop.
Poslušanje vremenske napovedi je zakon
Najpomembneje pri oceni vremena je poslušanje in razumevanje vremenske napovedi. Ta kljub drugačnemu prepričanju nedeljskih jadralskih zanesenjakov zelo redko zataji. Le razumeti jo je treba in ob tem še dobro poznati meteorologijo in lokalne razmere. Dobrodošle so tudi izkušnje, kar boste ugotovili po nekaj letih jadranja. Če teh nimate, verjemite najbolj neugodni verjetnosti vremenske napovedi in ob dvomu v lastne sposobnosti ob slabi vremenski napovedi raje ostanite v pristanišču.
Plovilo imejte vedno pripravljeno za primer slabega vremena
Ko se vkrcate na plovilo, ga morate pripraviti na najhujše. Pa četudi je vremenska napoved za več tednov vnaprej lepa! Najprej preverite varnostno opremo in manjkajoče stvari dopolnite. Obvezna oprema so rešilni jopiči, varnostni pasovi, pirotehnična sredstva za klice na pomoč in ostala obvezna oprema, ki mora biti tako ali tako na plovilu. Posebej pazite, da imate s seboj jadralne obleke in pripomočke, kot so jadralni škornji, rokavice, kape itd. Na lastniških jadrnicah, ki so namenjene daljšim plovbam, spada med jadralno opremo tudi viharna prečka, ki je iz močnejšega materiala, in glavno jadro s tremi kraticami. Na takšni jadrnici naj bo tudi plovno sidro, ki je namenjeno upočasnjevanju plovila med nevihto. Preden izplujete, mora kapitan posadko seznaniti s postopki v primeru slabega vremena. Najosnovnejši postopek, ki ga je potrebno večkrat vaditi, je krajšanje oziroma popolno snemanje ali, kot tudi rečemo, navijanje jader. To storite kar med jadranjem v rahlem vetru ali pa celo medtem ko ste še varno zavezani v marini, če le ni premočnega vetra. Člani posadke morajo poznati imena posameznih vrvi in vedeti, kje se nahajajo, da bodo v primeru nenadnega povečanja jakosti vetra sposobni hitro in učinkovito slediti kapitanovim ukazom. Posadko je treba seznaniti tudi s tem, kje se nahajajo rešilni jopiči in ostala varnostna oprema. Prav tako morajo vsi vedeti, kje so shranjene vrvi in kako se nadene ter uporablja varnostni pas. To so osnove, ki jih je treba poznati na pamet, še preden sploh slutite slabo vreme.
Standardni postopek pred izplutjem
- Preverimo varnostno opremo na plovilu.
- Nabavimo manjkajočo opremo.
- Seznanimo posadko z uporabo rešilnih jopičev in ostale varnostne opreme.
- Vsaj dva člana posadke podučimo, kako poklicati na pomoč v primeru, če se sami poškodujemo.
- Posadko naučimo postopke za krajšanje in pospravljanje jader.
- Poslušamo vremensko napoved.
- Na vidno mesto pritrdimo najpomembnejše številke za klic v sili.
Priprave tik pred nevihto na odprtem morju
Pomembno je, da začnemo s pripravami takoj, ko slutimo, da se nam obeta nevihta ali močan veter in valovi. Najprej po potrebi skrajšamo jadra (še preden močno zapiha), če pa slutimo, da bo udarec vetra izjemno močan, jih pospravimo. Največkrat pred prihodom izjemno močnega sunka vetra opazimo bel dim nad morjem, ki je dejansko vodna pena. To je opozorilo, da moramo jadra pospraviti, saj jih kasneje, v kolikor veter ni tako močan, kot smo predvidevali, veliko lažje dvignemo, kot jih dodatno krajšamo. Po krajšanju jader ali pa kar medtem, če imamo dovolj posadke, odstranimo s palube vse dele, ki niso trdno pripeti ali privezani in ne sodijo na palubo. Ostale dele, ki bi se lahko premikali in jih ne moremo odstraniti, trdno zvežemo. Delovni del posadke se toplo in nepremočljivo obleče ter si nadene rešilne jopiče in varnostne pasove, s katerimi se pripne na trdni del plovila. Sam prisegam na ročaje na strehi, pripone ali jambor, ne pa na ograjo, ki mnogokrat ni dovolj trdna. Notranjost plovila pospravimo in vse stvari zložimo v omare ali predale, da ne bodo padale po kabinah. Tesno zapremo vsa okna in namestimo vhodna vrata, da ne bo morje pljuskalo v kabine. Zapremo vse ventila vodne napeljave tako v toaletnih prostorih kot v kuhinji. Za posadko, ki med nevihto ne bo potrebna na palubi, je najbolje, da se poleže po posteljah v kabinah. Tako ne bomo imeli gneče na palubi, možnost slabosti tistih v kabinah pa se z ležanjem precej zmanjša. Če se vidljivost močno zmanjša, vključimo pozicijske luči. Na karto vrišemo trenutno pozicijo plovila, smer plovbe in hitrost. Četudi imamo na plovilu GPS napravo z elektronskimi kartami, je ta rutinski navigacijski postopek obvezen, saj se med močno nevihto lahko zgodi, da nam odpove elektronska oprema. Tako pripravljeni razmislimo o nadaljnjih odločitvah.
Poiskati zavetje ali nadaljevati s plovbo?
Odločitve o tem, kaj bomo storili, sprejemamo tako pred prihodom slabega vremena v obliki nevihte, sunkov vetra, dežja ipd. in tudi med njo. Na voljo imamo več različnih scenarijev, ki so odvisni od pozicije našega plovila, predvidene jakosti vetra, trajanja nevihte, temperature in še mnogih drugih dejavnikov. Najpomembnejša odločitev je izbira med bežanjem v zavetrje pristanišča, zaliva ali kakšnega otoka in med preživetjem nevihte oziroma močnega vetra na odprtem morju. Ta strateška odločitev je izjemnega pomena in lahko odloči med življenjem in -v skrajnem primeru- smrtjo posadke. Na odločitev vpliva več faktorjev. Najpomembnejša je naša ocena o tem, kako hitro lahko varno dosežemo zavetje. V kolikor ocenimo, da ni nevarnosti, da bi nas na naši plovbi proti zavetju veter ali valovi vrgli na kakšne čeri ali obalo, je vsekakor smiselno poskusiti. Na vsak način mora biti izbrano pristanišče ali zaliv takšno, da boste vanj zapluli z vetrom proti premcu. Če nismo popolnoma prepričani v varno plovbo do zavetja, raje ostanimo na odprtem morju, kjer je ob pravilnem ravnanju s plovilom mnogo manj možnosti, da se nam kaj zgodi.
Primer varnega bežanja v pristan Primer bežanja pred nevarn obalo, na katero nas lahko vrže nevihta
Eden od ključnih faktorjev je dolžina trajanja nevihte
Natančnost ocene nas lahko reši pogube, saj se bomo glede na ta podatek marsikdaj odločili med bežanjem v zavetje in čakanjem na morju. Če ugotovimo, da bo nevihta kratkotrajna, jo je najbolje preživeti kar na odprtem morju, če pa predvidevamo dolgotrajno slabo vreme, moramo razmišljati o alternativah. Teh je seveda več. Prva je najti zavetje, ki se nahaja v smeri pihanja vetra, tako da lahko bežimo pred vetrom in valovi. Nevarnost pri tem načinu plovbe je, da je naše plovilo enostavno prehitro, pri čemer se rado zgodi, da se valovi, ki nas dohitevajo od zadaj, pričnejo lomiti v naš kokpit. Da bi to preprečili, je treba zmanjšati površino jader, pri čemer je bolje pluti le z majhno prečko kot le z majhnim glavnim jadrom. Če je hitrost še prevelika, snamemo vsa jadra oziroma – če ne gre drugače- spustimo v morje plovno sidro, v kolikor ga imamo seveda. V nasprotnem poskusimo zmanjšati hitrost z vrvmi, ki jih spustimo za krmo v vodo v obliki črke U. Naše zavetje, v katerega bežimo, mora biti na zavetrni strani, tako da lahko kopno v varni razdalji obplujemo in nato v zavetrju vplujemo do izbranega varnega sidrišča. Ena največjih težav, ki se nam med nevihto lahko zgodi, je, da je obala preblizu v smeri vetra, mi pa ji ne moremo ubežati, saj preprosto ne moremo več pluti proti vetru. Tudi kot, ki ga s plovilom dosegamo proč od vetra, je ob premočnem vetru premajhen, da bi obšli obalo. V takšni situaciji je edina rešitev upočasnitev plovila, kolikor se le da. Najboljša možnost je plovno sidro, ki jadrnico precej upočasni. Verjetnost, da bomo rešili plovilo, je odvisna od trajanja nevihte oziroma tuje pomoči, zato je v takšni situaciji nujen klic na pomoč. Verjetnost, da vam bodo plovilo, ki zaradi premočnega vetra samo ni sposobno pluti proti njemu, odvlekli s tujo pomočjo je izredno majhna, če ne celo nična. V kolikor bo nevihta trajala predolgo in bo pomoč prišla pravočasno, pa bo rešena vsaj posadka. Tragika takšne situacije je v tem, da dolgotrajna obdobja slabega vremena ne pridejo kar tako in da je za nastalo situacijo (pri obalni plovbi) kriv izključno kapitan, ki je privedel plovilo v nepravem času na nepravo mesto. Zagotovo zaradi neupoštevanja vremenske napovedi. Da se to ne bi zgodilo, je treba ob neugodni geografski situaciji že pred prihodom slabega vremena poskrbeti za dovolj manevrskega prostora med nami in obalo. To storimo tako, da se dovolj hitro umaknemo čim bolj proti odprtemu morju in tam počakamo na boljše vremenske razmere ali pa zavijemo na varno sidrišče.
Dva primera zmanjševanja hitrost plovila v neugodnih vremenskih razmerah.
Zaključek
Slabo vreme na morju je dejstvo, ki mu ne moremo pobegniti. Zato je v preprečevanju tragičnih situacij najpomembnejše poslušanje vremenske napovedi in spoštovanje naravnih sil. Teh ne smemo podcenjevati. Če nas že doleti nevihta med plovbo, pa je treba ohraniti mirne živce in hitro ter odločno ukrepati. Odločen kapitan bo s svojim nastopom preprečil paniko in strah na plovilu. Ob dobrem znanju in pametnih odločitvah ne bo imel večjih težav prispeti s plovilom v varen pristan ali varno preživeti nevihte na odprtem morju.